Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)

Prostorski akti države in samoupravnih lokalnih skupnosti morajo biti usklajeni s tem zakonom in načrtom upravljanja.

Za izvedbo razvojnih projektov, ki zahtevajo načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena, se za območje parkovnih lokalnih skupnosti lahko pripravi regionalni prostorski načrt, ki se sprejme po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora, na podlagi načrta upravljanja.

Pri načrtovanju prostora v narodnem parku je poleg predpisov, ki urejajo načrtovanje prostora, treba upoštevati tudi naslednja izhodišča:

nova poselitev se usmerja v obstoječa naselja, pri čemer se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in pozidanimi površinami;

nova infrastruktura se načrtuje znotraj obstoječih infrastrukturnih koridorjev;

širitev območij naselij je dopustna ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka tega člena;

razpršeno gradnjo se sanira tako, da se ne povečuje obsega stavbnih zemljišč in se ponovno vzpostavljata za narodni park značilni poselitveni vzorec in značilna krajina;

novi posegi v prostor na območjih razpršene poselitve se lahko načrtujejo samo, če ohranjajo avtohtone poselitvene vzorce, značilno krajino in ne razvrednotijo kulturne dediščine;

območja, namenjena za šport in rekreacijo, se načrtujejo v naseljih ali kot razširitev obstoječih tovrstnih območij;

prenova objektov ima prednost pred novogradnjo;

novih objektov se ne načrtuje v naravnem okolju, razen nujno potrebne infrastrukture za potrebe odpravljanja posledic naravnih nesreč in oskrbe s pitno vodo;

rekonstrukcije objektov se:

v prvem in drugem varstvenem območju izvajajo v okviru obstoječih gabaritov in zatečene namembnosti;

odstopanja od obstoječih gabaritov so mogoča le, kadar gre za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja.

Širitev območij naselij je dopustna, če:

ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;

omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;

ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;

ne ogroža kulturne dediščine;

ne ogroža identitete in elementov prepoznavnosti narodnega parka;

ne povečuje obremenitev okolja;

ne ogroža za narodni park značilnega poselitvenega vzorca in je skladna z režimi iz 13. do 17. člena tega zakona ter splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje prostora.

Prostorske ureditve državnega pomena v narodnem parku, ki jih po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora, načrtuje država v narodnem parku, so prostorske ureditve, ki pomembno vplivajo na cilje narodnega parka in so potrebne za varstvo in upravljanje narodnega parka.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ministrstvo, pristojno za prostor, in parkovna lokalna skupnost dogovorita, da parkovna lokalna skupnost lahko načrtuje manjše prostorske ureditve državnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje. Ministrstvo, v katerega delovno področje spada prostorska ureditev, ministrstvo, pristojno za prostor, in ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, ter parkovna lokalna skupnost pred začetkom priprave prostorskega akta, s katerim se načrtuje prostorske ureditve državnega pomena, sklenejo dogovor, v katerem se določijo obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta in druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo občinskega prostorskega akta.