62. člen
(hujši prekrški)
(1)
Z globo od 25.000 do 200.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.
izvaja posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (1. točka prvega odstavka 13. člena);
2.
izvaja posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote (2. točka prvega odstavka 13. člena);
3.
izvaja posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske gradnike ali značilne krajinske ali poselitvene vzorce (3. točka prvega odstavka 13. člena);
4.
naseli ali goji rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst (5. točka prvega odstavka 13. člena);
5.
dela z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, sprosti gensko spremenjene organizme v okolje ali jih uporablja (9. točka prvega odstavka 13. člena);
6.
izravna grbinaste travnike (11. točka prvega odstavka 13. člena);
7.
gradi novo ali povečuje počitniško enoto ali spremeni namembnost obstoječega objekta v počitniško enoto (19. točka prvega odstavka 13. člena);
8.
gradi novo planinsko ali lovsko kočo zunaj naselij in območij razpršene poselitve (20. točka prvega odstavka 13. člena);
9.
gradi novo hotelsko ali apartmajsko naselje (21. točka prvega odstavka 13. člena);
10.
gradi nov objekt za kratkotrajno nastanitev izven naselja ali v naselju z več kot 80 ležišči (22. točka prvega odstavka 13. člena);
11.
gradi novo gostinsko stavbo zunaj naselja ali območja razpršene poselitve (23. točka prvega odstavka 13. člena);
12.
gradi nov stanovanjski objekt zunaj naselja, ki ni stanovanjski objekt ali objekt s stanovanjsko-turistično rabo in ne predstavlja funkcionalne zaokrožitve obstoječe razpršene poselitve, ne ohranjanja avtohtonega poselitvenega vzorca in ne ohranjanja značilne krajine (24. točka prvega odstavka 13. člena);
13.
gradi nov objekt, ki je posebnega pomena za obrambo zunaj območja za potrebe obrambe (25. točka prvega odstavka 13. člena);
14.
gradi odlagališče odpadkov (26. točka prvega odstavka 13. člena);
15.
gradi objekt za hranjenje nevarnih snovi in ne gre za enostavni objekt za lastne potrebe (27. točka prvega odstavka 13. člena);
16.
gradi površinski vodni zbiralnik in ne gre za zbiralnik za napajanje živine (28. točka prvega odstavka 13. člena);
17.
razširi obstoječe smučišče ali gradi novo (29. točka prvega odstavka 13. člena);
18.
gradi nov objekt ali postavi napravo za proizvodnjo energije, ki ni iz obnovljivih virov ali ne služi za samo oskrbne potrebe, zunaj naselja in obstaja možnost priključitve na javno energetsko omrežje (31. točka prvega odstavka 13. člena);
19.
gradi ali uredi novo vzletno-pristajalno mesto za zrakoplove in ne gre za ureditev izven letališkega pristajališča za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah (32. točka prvega odstavka 13. člena);
20.
gradi nov nadzemeljski prenosni energetski, telekomunikacijski ali komunalni vod na območju, kjer vkop ne more negativno vplivati na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot, ali ne gre gradnjo voda za potrebe radionavigacijskih objektov ter naprav za mednarodni zračni promet (33. točka prvega odstavka 13. člena);
21.
izvaja ukrepe ali gradnje, ki spreminjajo vodni režim, obliko struge ali kakorkoli vplivajo na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, z izjemo del za potrebe oskrbe s pitno vodo ali varstva pred škodljivim delovanjem voda (34. točka prvega odstavka 13. člena);
22.
odpre novo območje za izkoriščanje mineralnih surovin (36. točka prvega odstavka 13. člena);
23.
spremeni obliko ali sestavo površja v prvem varstvenem območju, razen v primerih določenih s tem zakonom (1. točka prvega odstavka 15. člena);
24.
gradi nove, rekonstruira obstoječe objekte tako, da se poveča njihov obseg ali spremeni namembnost ali postavi začasne objekte v prvem varstvenem območju, razen v primerih, dovoljenih s tem zakonom (9. točka prvega odstavka 15. člena);
25.
gradi nove ali širi obstoječe ceste, kolovoze, poljske ali druge poti v prvem varstvenem območju (10. točka prvega odstavka 15. člena);
26.
gradi novo gozdno infrastrukturo z izjemo infrastrukture za izvajanje ukrepov za ohranitev in krepitev varovalne funkcije gozdov ali izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, ki ni določena v gozdnogojitvenem načrtu (šesti odstavek 15. člena);
27.
gradi nadomestne pomole na južni obali Bohinjskega jezera, ki niso na lokacijah obstoječih zakonito zgrajenih pomolov (2. točka drugega odstavka 16. člena);
28.
gradi čolnarno na lokaciji Pod skalco v nasprotju s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varne plovbe po celinskih vodah, s katerimi je upravljanje s pristanišči določeno kot lokalna gospodarska javna služba (3. točka drugega odstavka 16. člena);
29.
izvede poseg, opravlja dejavnosti ali ravna v nasprotju s predpisanimi varstvenimi režimi za ožja zavarovana območja (17. člen);
30.
(prenehala veljati).
(2)
Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)
Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
(4)
Z globo od 2.000 evrov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5)
Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je uničenje naravne vrednote ali njenega bistvenega dela, bistveno poslabšanje ugodnega stanja zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst, bistveno zmanjšanje obsega in kvalitete habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ali obsega in kvalitete kakovostnih krajin in uničenje ali razvrednotenje dela narodnega parka, se kaznuje:
1.
pravna oseba z globo od 300.000 do 750.000 eurov;
2.
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 225.000 do 450.000 eurov;
3.
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti z globo od 12.000 do 30.000 eurov;
4.
posameznik z globo od 6.000 do 15.000 eurov.