V postopku pred sodiščem lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik ali odvetniška družba, razen če je stranka sama odvetnik, občinska volilna komisija ali občina pa tudi po občinskem odvetniku ali drugi pooblaščeni osebi, zaposleni na občini, ki izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Če tožba ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega stavka, sodišče ravna v skladu s 102.a členom tega zakona, preostalih vlog, ki niso vložene po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega stavka, pa ne upošteva.
Tožba se vroči tudi članu občinskega sveta, katerega izvolitev se izpodbija s tožbo. Član občinskega sveta lahko v petnajstih dneh od vročitve tožbe po pooblaščencu iz prvega odstavka tega člena pošlje sodišču izjavo, da želi sodelovati v postopku. Ta izjava vsebuje tudi opredelitev do tožbenih navedb. V tem primeru ima član občinskega sveta, katerega izvolitev se izpodbija s tožbo, položaj stranke.
Rok za odgovor na tožbo je 15 dni.
Ob vročitvi tožbe sodišče opozori toženo stranko in člana občinskega sveta, katerega izvolitev se s tožbo izpodbija, da lahko odgovori na tožbo oziroma pošlje izjavo sodišču o vstopu v postopek v petnajstih dneh od vročitve tožbe, o obveznosti opravljanja procesnih dejanj po pooblaščencu (prvi odstavek 100. člena) in o pravnih posledicah kršitve te določbe (prvi odstavek 100. člena), o obveznosti vlaganja vlog v elektronski obliki (drugi odstavek 101. člena) in o pravnih posledicah kršitve te določbe (tretji odstavek 101. člena) ter o obveznosti vročanja vlog neposredno med pooblaščenci strank (četrti odstavek 101. člena) in o pravnih posledicah kršitve te določbe (četrti odstavek 101. člena).
Vsa dejstva in dokaze mora tožeča stranka navesti oziroma predlagati v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo, član občinskega sveta iz drugega odstavka tega člena pa v opredelitvi iz drugega odstavka tega člena.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nova dejstva in dokazi navajajo do konca naroka za glavno obravnavo, če jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo oziroma v opredelitvi iz drugega odstavka tega člena ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.«.