19. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta posega na območje ohranjanja kulturne dediščine. Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2)
Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva.
(3)
Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav za natančnejšo določitev ukrepov varstva.
(4)
Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5)
Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6)
Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je območje delovnih površin čim ožje. Za dostop do stojnih mest stebrov se na območjih kulturne dediščine uporablja dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena, če pa je to nujno potrebno, se začasna dostopna pot do stojnega mesta stebra uredi po najkrajši možni novi poti od obstoječe ceste po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za odlagališče.
(7)
V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaščititi oziroma izvajalcem del dati primerna navodila. Enoti kulturne dediščine Lahovče – Razpelo južno od vasi (EŠD 20511) in Srednja vas pri Šenčurju – Slopno znamenje v ambientu cerkva (EŠD 21565) je treba pred začetkom del fizično zavarovati z gradbenimi panoji. Pri zaščiti objektov mora izvajalec del upoštevati navodila pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki ustrezno zaščito tudi potrdi.
(8)
Po koncu del se zemljišča ob neposredni bližini stebrov, ki so na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih in ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavi v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(9)
Investitor mora o začetku del najmanj deset dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(10)
Za vse posege v registrirano kulturno dediščino je treba pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje.