8. člen
(tehnične značilnosti daljnovoda)
(1)
Daljnovod 2 x 110 kV Kamnik–Visoko je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Daljnovod med Visokim in Kamnikom v dolžini približno 17,41 kilometra se izvede kot nadzemni vod. Vključitev v načrtovano RTP Brnik, dolžine približno 0,81 kilometra, se izvede kot nadzemni vod v dolžini približno 0,54 kilometra in kot podzemni vod v dolžini približno 0,26 kilometra.
(2)
Nosilno konstrukcijo nadzemnega daljnovoda se izvede z jeklenimi dvosistemski stebri predalčne konstrukcije, sestavljene iz štirih temeljev in stebra. Pri načrtovanem daljnovodu je predvidena uporaba napenjalnih in nosilnih stebrov z obliko glave »donava«. Na lokaciji vključitve v obstoječi daljnovod 2 x 110 kV Domžale–Kamnik–Mengeš (SM21A) in na lokaciji priključnega daljnovoda v načrtovano RTP Brnik (SM39) se uporabi odcepni steber z obliko glave »donava«. Za prehod nadzemnega voda v podzemni vod (SM39C) se uporabi končni steber z obliko glave »donava«. Na celotni trasi daljnovoda je skupaj 85 načrtovanih stebrov, od tega 64 nosilnih, 18 napenjalnih, dva odcepna napenjalna stebra in en končni steber. Na stebre se simetrično v treh višinah razporedi vodnike (dva sistema s po tremi vodniki) in eno zaščitno vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni (v nadaljnjem besedilu: OPGW) na konici stebra. Stebri so kvadratnega ali pravokotnega prereza, velikosti do 3,4 x 3,4 metra. Višina stebrov od nivoja terena do konice je približno od 22 metrov do 30 metrov. Stebri se obarvajo v zelenem odtenku (RAL 6003). Temeljenje stebrov se praviloma izvede s plitvimi betonskimi temelji piramidaste oblike z globino temeljenja med 2,5 in 3,5 metra. Na mestih, kjer geološka sestava tal to omogoča, je dopustna uporaba globokega temeljenja z uporabo mikropilotnega temeljenja, pri čemer naj bo obremenitev in obseg prostora pri izvedbi globokega temeljenja potem manjši od obremenitve in obsega prostora pri plitvem temeljenju. Na območjih z visoko podtalnico in poplavnih območjih se temelje dimenzionira na vzgon, kar pomeni, da se pod zemljo izvede temelje večjih dimenzij, na površini pa velikost temelja ostane enaka. Za zaščito nadzemnega voda pred udarom strele se vsak steber ozemlji s pocinkanim valjancem v obliki štirih krakov, ki se ga položi diagonalno na vogalnike stebrov, na konicah stebrov pa se namesti OPGW, ki poleg strelovodne zaščite omogoča tudi izvedbo elektronskih komunikacijskih povezav. Na delu trase, kjer daljnovod po predpisih o letalstvu ovira letalski promet, se del daljnovoda, ki presega 408 metrov nadmorske višine, označi z orientacijskimi znamenji skladno s predpisi o letališčih.
(3)
Podzemni vod do RTP Brnik se izvede s podzemnimi kabli, položenimi v kabelsko kanalizacijo. Kabelsko kanalizacijo se izvede z 22 zaščitnimi cevmi, od česar je šest cevi dimenzije 200 milimetrov namenjenih za potrebe polaganja 110 kV podzemnih kablov, 16 cevi dimenzije 160 milimetrov pa je namenjenih prihodnji uporabi za 20 kV podzemne elektroenergetske kable. V sklopu kabelske kanalizacije se izvede še dvojček zaščitnih cevi 2 x 50 milimetrov za potrebe vodenja optičnih vodnikov. Globina polaganja zaščitnih cevi v kabelski kanalizaciji je med 0,8 in 1,7 metra. Na kabelski kanalizaciji se izvede pet jaškov dimenzije 3,0 x 3,0 metre. Prehod iz nadzemnega voda v podzemni vod se izvede s končnim stebrom SM39C. Križanje podzemnega voda z glavno cesto G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik se izvede s podvrtavanjem. Če bo načrtovana obvozna cesta na območju letališča Jožeta Pučnika severno od obstoječe glavne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik izvedena pred gradnjo podzemnega voda do RTP Brnik, podvrtavanje glavne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik v sedanji trasi ni potrebno, saj se ta cesta ukine. V tem primeru se pripadajoči del kabelske kanalizacije pod obvozno cesto izvede ob gradnji obvozne ceste.
(4)
Os daljnovoda, lokacije SM nadzemnega voda in kabelska kanalizacija podzemnega voda so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.