11. člen
(krajinska ureditev)
(1)
Pri poteku nadzemnega voda čez gozdno površino se gozd v območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Praviloma se poseki izvedejo znotraj varovalnega pasu nadzemnega voda oziroma v širini 15 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko. Drevesna in grmovna vegetacija se mora odstraniti samo v potrebnem obsegu in samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje (delovni pas) in delovanja daljnovoda. Če je to potrebno, je dopustno posek vegetacije izvesti tudi zunaj varovalnega pasu nadzemnega voda do oddaljenosti 35 metrov od osi nadzemnega voda obojestransko. Poseki morajo biti selektivni, tako da se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. Sečnja na gozdnem robu se mora izvesti selektivno, tako da se ohrani vitalna srednje velika in velika drevesa. Obstoječa grmovna vegetacija se ohrani, če ne ovira gradnje daljnovoda. Kot omilitveni ukrep za posek gozda se predvidi ureditev gozdnih robov v presekah z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovja. Gozdni rob naj se oblikuje tako, da bo zagotavljal stabilnost. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora, od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Skrčene gozdne površine je treba nadomestiti s funkcijsko enakovredno pogozditvijo v tej krajini. Za morebitno sanacijo s sajenjem ali setvijo v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in tujerodnih invazivnih vrst. Ureditev gozdnega roba mora slediti naravnim vzorcem posamezne mikrolokacije oziroma mora biti primerno horizontalno in vertikalno razgiban. Na območjih gozdov z oteženo ali pomanjkljivo naravno obnovo vegetacije in na vizualno izpostavljenih območjih se mora novonastali gozdni rob ustrezno sanirati z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod nadzemnim vodom ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina vegetacije postopoma dviga, tako da gozdna poseka daje vizualni vtis, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi tudi zunaj koridorja varovalnega pasu nadzemnega voda se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene vegetacije.
(2)
Na odsekih nadzemnega voda, na katerih so stebri zaradi odsotnosti ozadja vidnejši, se vpliv zmanjša tako, da se temelje stebrov ustrezno obsadi z grmovnicami, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa do stebra. Steber SM39C, na katerem se izvede prehod iz nadzemnega v podzemni vod, se lahko obsadi tudi z višjim grmovjem.
(3)
Pri poteku nadzemnega voda čez varovani gozd med SM89 in SM90 se izvede golosek v širini 15 metrov od osi daljnovoda, novonastali posek pa se v pravilnem rastru zasadi s leskovjem, ki se ga vzdržuje na maksimalni višini 4 metre.
(4)
Površine, ki bodo na novo zasajene z grmovnimi vrstami, je treba v naslednjih letih negovati tako, da bujna zeliščna pionirska vegetacija ne uduši posajenih sadik.
(5)
Če se v okviru izvajanja monitoringa habitatnih tipov in metuljev v fazi obratovanja ugotovi, da se trasa zarašča z invazivnimi rastlinami in se naknadno predlaga ukrepe za eradikacijo, je treba te ukrepe izvajati v fazi vzdrževanja območja daljnovoda.
(6)
V območju varovalnega pasu podzemnega voda se odstrani vsa drevesa in grmovnice, na njihovem mestu pa nove zasaditve, razen zatravitve, niso dovoljene.
(7)
Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8)
Območja selektivnega poseka vegetacije znotraj varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda ter dopustnega selektivnega poseka vegetacije zunaj varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija – listi št. 2.1.1–2.1.7.