32. člen
(velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin)
(1)
Faktor odprtih bivalnih površin (FBP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri objektih, namenjenih bivanju, in vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %, v ožjem mestnem središču do 90 %.
(2)
Faktor zelenih površin (FZP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri nestanovanjskih stavbah. Zelene površine so namenjene ureditvam ob objektu na raščenem terenu. Na območju ožjega mestnega središča je površine raščenega terena dopustno nadomestiti s tlakovanimi površinami, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
(3)
V objektu, v katerem so poleg stanovanj tudi nestanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deležev FBP stanovanjskih in FZP ostalih površin.
(4)
Na vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 15,00 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,00 m2 površin za športe z žogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov. Otroško igrišče in površine za športe z žogo morajo biti namenjeni skupni rabi vseh stanovalcev. Za več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti v skladu z določbami tega člena tudi skupna otroška igrišča in površine za športe z žogo na samostojnih parcelah, namenjenih gradnji.
(5)
Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več kot osem stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb je 60,00 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih površin 200,00 m2.
(6)
Če seštevek površin, namenjenih za športe z žogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov, glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov 200,00 m2.
(7)
Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.
(8)
Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisane odprte bivalne površine (FBP) in 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih površin.
(9)
V stanovanjskih stavbah za posebne namene je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih bivalnih površin.
(10)
V širšem mestnem središču in ob glavnih mestnih cestah znotraj avtocestnega obroča je v pasu 100,00 m, merjeno od roba regulacijske linije glavne mestne ceste, dopustno zagotoviti do 35 % FBP v večstanovanjskih stavbah, v stanovanjskih stavbah za posebne namene ter FZP v nestanovanjskih stavbah tudi na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe.
(11)
Kadar pri večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni prostorskih možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine zagotoviti na drugih primernih površinah v njegovi lasti (na območju ožjega mestnega središča tudi v javni lasti), ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom zagotovljena njihova trajna uporaba. Določba tega odstavka ne velja za površine otroškega igrišča (7,50 m2 na stanovanje), ki ga je treba zagotoviti na parceli, namenjeni gradnji.
(12)
Normativi iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar se v širšem mestnem središču ali v EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU obstoječa večstanovanjska stavba nadomesti z novo z enakim ali manjšim številom stanovanj ali če se s preureditvijo obstoječih stavb zgradi do pet novih stanovanj.
(13)
Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami.
(14)
Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Ta določba ne velja za gradnjo v območjih EUP s tipi objektov NA, NB in ND.
(15)
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves in druge vegetacije:
-
v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2,
-
odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m.
(16)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati.
(17)
Drevoredi so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
(18)
Če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(19)
Število dreves, ki je zahtevano za posamezno območje namenske rabe, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(20)
Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(21)
Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo, nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip.
33. člen
(zeleni klini)
(1)
Zeleni klini zagotavljajo ekološke, klimatske in funkcionalne povezave urbanega dela mesta z njegovim naravnim zaledjem.
(2)
V območjih zelenih klinov veljajo naslednje določbe:
-
FBP se poveča za 10 % zelenih površin na raščenem terenu, od katerih je lahko največ 20 % tlakovanih površin (na primer trg, ploščad, igrišče); tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar največ do 40 %,
-
FZP se poveča za 5 %,
-
število s tem odlokom zahtevanih dreves na parceli, namenjeni gradnji, se poveča za 30 % oziroma najmanj za eno drevo; v območjih, kjer je število dreves predpisano na hektar, pa za 20 % oziroma najmanj za eno drevo,
-
če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno, nepohodno streho, večjo od 400,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(3)
Območja zelenih klinov so prikazana na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
34. člen
(zasaditev dreves)
Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je treba zasaditi naslednje število dreves (preglednica 10):
+--------------------------------------------------------------+ |Preglednica 10: Najmanjše število dreves na parceli, | |namenjeni gradnji | +-----------+--------------------------------------------------+ |Območje |Najmanjše število dreves | +-----------+--------------------------------------------------+ |SSce |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi | | |Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo | | |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |SScv |Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha | | |Nestanovanjske stavbe: vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |SSse |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi | | |Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo | | |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |SSsv |Stanovanjske stavbe tipa V: vsaj 25 dreves/ha | | |Nestanovanjske stavbe tipa V: vsaj 20 dreves/ha | | |Tip stavbe VN: vsaj 3 drevesa | +-----------+--------------------------------------------------+ |SB |Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha | | |Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |SK |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi | | |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CU |Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha | | |Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDd |Vsaj 15 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDi |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDo |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDz |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDk |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDj |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |CDc |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |IP |Vsaj 25 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |IG |Vsaj 25 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |IK |Vsaj 25 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |BT |Vsaj 40 dreves/ha, razen v ožjem mestnem središču | +-----------+--------------------------------------------------+ |BD |Vsaj 25 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |BC |Vsaj 30 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |ZS |Vsaj 25 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |PC |Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane | | |stranske zelenice (2,00 x 3,00 m), je treba | | |urediti drevorede | | |Ceste, ob katerih mora biti obvezno zasajen | | |drevored, so prikazane na karti 3.2 »Prikaz | | |območij enot urejanja prostora in prostorskih | | |izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne | | |površine in oglaševanje« | +-----------+--------------------------------------------------+ |POg |12420 Garažne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12112| | |Gostilne, restavracije in točilnice, druge | | |storitvene dejavnosti: vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |E |Objekti iz točke 33.2 preglednice 4: vsaj 20 | | |dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |O |Objekti iz točke 34.2 preglednice 4: vsaj 20 | | |dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |F |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |A |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi | | |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+ |f |Vsaj 20 dreves/ha | +-----------+--------------------------------------------------+
35. člen
(ureditev površin za vrtičkarstvo – ZV)
(1)
Pri urejanju EUP z namensko rabo ZV je treba upoštevati naslednje pogoje:
-
območje mora v primeru, da meji na javno prometno komunikacijo, zapirati enotna živa meja, ki omogoča prehodnost po obstoječih poteh,
-
notranje ločevalne poti med vrtički je treba urediti tako, da bodo razmejile vrtičke v pasovih, širokih od 10,00 do 15,00 m,
-
velikost posameznega vrtička je od 50,00 m2 do 150,00 m2,
-
največ 30 % površine posameznega vrtička je dopustno uporabiti za postavitev lope z zunanjo ureditvijo (od teh največ 15,00 m2 oziroma 15 % tlakovanih površin).
(2)
EUP z namensko rabo ZV morajo biti priključeni na vodovod, imeti morajo urejeno parkiranje in enotno urejen način ravnanja z odpadki.
(3)
Odmiki EUP z namensko rabo ZV so:
-
najmanj 15,00 m od zgornje meje brežine vodotoka 1. reda (Sava in Ljubljanica) in najmanj 5,00 m od meje brežine ostalih vodotokov,
-
najmanj 50,00 m od lokalnih zbirnih cest in cest, ki so v pristojnosti države,
-
najmanj 100,00 m od avtocest ter
-
najmanj 30,00 m od EUP z namensko rabo IP ali ZK.
(4)
Objekti v EUP z namensko rabo ZV:
a)
Lesena lopa:
-
pritlični objekt: največja velikost 2,00 x 2,50 m, višina do 2,50 m,
-
skupni pritlični objekt do višine 4,00 m s površino do največ 60,00 m2 na 1500,00 m2 površine vrtičkov.
b)
Leseni zaboj:
-
površina največ 1,60 m x 0,70 m x 0,45 m.
36. člen
(reka Ljubljanica in Gruberjev prekop)
(1)
EUP z namensko rabo VC: reka Ljubljanica in Gruberjev prekop ter EUP z namensko rabo ZS, ZPp, ZDo ali POd, ki mejijo nanje, je treba urejati sočasno v naslednjih odsekih:
-
Ljubljanica od južne obvoznice do mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi,
-
levi breg Ljubljanice od mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi do Prulskega mosta,
-
desni breg Ljubljanice od mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi do Špice in ob Gruberjevem prekopu do Karlovškega mosta,
-
Špica od Prulskega mosta do Karlovškega mosta,
-
Trnovski pristan od Prulskega mosta do izliva Gradaščice,
-
Krakovski nasip med izlivom Gradaščice in Šentjakobskim mostom,
-
Grudnovo nabrežje med Prulskim mostom in Šentjakobskim mostom,
-
Breg med Šentjakobskim mostom in Čevljarskim mostom,
-
Gallusovo nabrežje med Šentjakobskim mostom in Čevljarskim mostom,
-
Hribarjevo nabrežje med Čevljarskim mostom in Tromostovjem,
-
Cankarjevo nabrežje med Čevljarskim mostom in Tromostovjem,
-
Petkovškovo nabrežje med Tromostovjem in Zmajskim mostom,
-
Tržnice med Tromostovjem in Zmajskim mostom,
-
Petkovškovo nabrežje med Zmajskim mostom in Šentpetrskim mostom na Ambroževem trgu,
-
Poljanski nasip med Zmajskim mostom in Šentpetrskim mostom na Ambroževem trgu,
-
levi breg med Šentpetrskim mostom in Mrtvaškim mostom,
-
Poljanski nasip med Šentpetrskim mostom in Mrtvaškim mostom,
-
levi breg med Mrtvaškim mostom in mostom na Grablovičevi ulici,
-
desni breg med Mrtvaškim mostom in mostom na Grablovičevi ulici,
-
levi breg med mostom na Grablovičevi ulici in mostom na Kajuhovi ulici,
-
desni breg med mostom na Grablovičevi ulici in mostom na Kajuhovi ulici,
-
Gruberjev prekop med Karlovškim mostom in mostom na Poljanski cesti,
-
Gruberjev prekop med mostom na Poljanski cesti in sotočjem z Ljubljanico,
-
Ljubljanica med mostom na Kajuhovi ulici in peš brvjo v podaljšku Brodarjevega trga,
-
Ljubljanica med peš brvjo v podaljšku Brodarjevega trga in mostom na Čengdujski cesti pri Fužinskem gradu,
-
Ljubljanica med mostom na Čengdujski cesti in vzhodno obvoznico.
(2)
Za odseke iz prvega odstavka tega člena pridobi MOL kot podlago za posege v prostor arhitekturno krajinsko strokovno rešitev.