Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem

Ukrepi varstva pred požarom se načrtujejo za vrsto in največjo količino trdnih gorljivih odpadkov, ki se lahko skladiščijo v skladišču odpadkov na prostem.

Gradbeno-tehnični ukrepi varstva pred požarom se opredelijo v načrtu gospodarjenja izvirnega povzročitelja odpadkov, načrtu zbiranja odpadkov zbiralca odpadkov ali načrtu ravnanja z odpadki obdelovalca odpadkov.

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem v skladu s predpisi s področja graditve objektov gradbeno-tehnične ukrepe varstva pred požarom v skladiščih odpadkov na prostem določi v sodelovanju z inženirjem s področja požarne varnosti in od njega pridobi izjavo o skladnosti gradbeno-tehničnih ukrepov varstva pred požarom v skladišču odpadkov na prostem s to uredbo.

V izjavi iz prejšnjega odstavka inženir s področja požarne varnosti prikaže skladnost skladiščenja z gradbeno- tehničnimi zahtevami te uredbe, predvsem z vidika zagotovitve požarnih sektorjev in požarnih polj, odmikov med požarnimi sektorji, med odpadki in objekti ter med požarnimi polji, glede zagotavljanja vode ali drugih sredstev za gašenje ter glede izpolnjevanja zahtev v zvezi z zagotavljanjem prestrezanja in zadržanja gasilnih vod.

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem izjavo o skladnosti gradbeno-tehničnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena priloži načrtu gospodarjenja z odpadki, načrtu zbiranja odpadkov ali načrtu ravnanja z odpadki.

V skladišču odpadkov na prostem je treba požarno varnost zagotavljati tudi z ureditvijo požarnih sektorjev. Površina požarnega sektorja ne sme presegati 1.600 m2, med požarnimi sektorji pa je treba zagotoviti najmanj 20 m praznega prostora ali požarni zid.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je največja velikost požarnega sektorja skladiščenih odpadkov na prostem 3.200 m2, če je ta opremljen s sistemom za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje in z vgrajenim avtomatskim gasilnim sistemom, ki zagotavlja popolno požarno zaščito. Obseg in vrsto vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite določi inženir s področja požarne varnosti.

Znotraj požarnih sektorjev je treba oblikovati požarna polja, katerih površina ne sme presegati 400 m2, in med njimi zagotoviti prazen prostor širine najmanj 5 m ali požarni zid.

Skladišče odpadkov na prostem, kjer so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, mora biti glede na vrsto teh odpadkov opremljeno tudi z ustreznim vgrajenim sistemom za odkrivanje in javljanje požara ter ustreznim vgrajenim gasilnim sistemom.

V skladišču odpadkov na prostem, kjer so skladiščeni trdni gorljivi odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, mora upravljavec skladišča odpadkov na prostem zagotoviti načrt nadzorovanja temperature trdnih gorljivih odpadkov in voditi evidenco o nadzorovanju temperature. V načrtu nadzorovanja temperature trdnih gorljivih odpadkov se z upoštevanjem značilnosti skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov določijo pogostost in način nadzora temperature, odgovorna oseba za nadzor, merila za prepoznavanje stanj, ko zaradi povišane temperature lahko pride do samovžiga trdnih gorljivih odpadkov, in navodila glede ukrepov, ki jih je treba izvesti za preprečitev požara. Evidenca o nadzorovanju temperature je del evidence o kontroli skladišča iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe.

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora določiti tudi organizacijske ukrepe varstva pred požarom, in sicer:

Organizacijske ukrepe varstva pred požarom iz prejšnjega odstavka določi upravljavec skladišča odpadkov na prostem sam ali od njega pooblaščena oseba, kot to določa predpis, ki ureja usposabljanje in pooblastila za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.

Za izbiro in namestitev gasilnih aparatov za začetno gašenje požarov v skladišču odpadkov na prostem se glede na požarno nevarnost in površino smiselno uporabljajo predpisi s področja varstva pred požarom, ki urejajo izbiro in namestitev gasilnih aparatov.

Zaposlene v skladišču odpadkov na prostem je treba redno, najmanj vsaki dve leti, usposabljati za varstvo pred požarom, pri čemer se glede vsebine in načina usposabljanja upoštevajo predpisi, ki urejajo usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom.

V skladišču odpadkov na prostem mora biti zagotovljeno požarno varovanje, ki ga izvaja poklicna ali prostovoljna gasilska enota, kot to določajo predpisi, ki urejajo požarno varovanje.

V primerih, ko zahtev iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti, mora biti v skladišču odpadkov na prostem zagotovljena:

V skladišču odpadkov na prostem so na razdalji do 60 metrov od skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov, kjer vmes ni požarnega zidu, ali na požarnem zidu dovoljena vroča dela samo ob prisotnosti požarne straže.

Izvod podpisanega požarnega načrta mora upravljavec skladišča odpadkov na prostem izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je locirano skladišče. Pred izdelavo požarnega načrta lahko upravljavec skladišča odpadkov na prostem zaprosi pristojno gasilsko enoto, da mu svetuje pri izdelavi požarnega načrta.

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem mora s pristojno gasilsko enoto, ki bi v primeru požara izvedla intervencijo v tem skladišču, vsaj enkrat na tri leta izvesti vajo za primer izrednega dogodka.

Upravljavec skladišča odpadkov na prostem pred spremembo vrste ali količine skladiščenih trdnih gorljivih odpadkov, ki vpliva na požarno varnost, zagotovi strokovno presojo, s katero se preveri ustreznost izvedenih gradbeno-tehničnih ukrepov, ki vplivajo na stanje varstva pred požarom v skladišču odpadkov na prostem. Strokovno presojo izdela inženir s področja požarne varnosti.

Če je zaradi spremembe iz prejšnjega odstavka treba spremeniti požarni red, požarni načrt ali načrt evakuacije, ga upravljavec skladišča odpadkov na prostem spremeni najpozneje do začetka obratovanja v skladu s spremembami, izvedenimi na podlagi strokovne presoje iz prejšnjega odstavka. Izvod podpisanega spremenjenega požarnega načrta izroči gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je locirano skladišče.