Pravilnik o plačevanju in razporejanju obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov

Zahtevek za vračilo preveč ali napačno plačane obvezne dajatve vloži plačnik obvezne dajatve (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) pri nadzorniku, ki določa plačilo obvezne dajatve in nadzoruje plačilo obvezne dajatve, ki je predmet zahtevka, oziroma v primeru nerazčiščenih plačil pri skrbniku. O zahtevku odloči nadzornik oziroma skrbnik tako, kot je urejeno z zakonom ali drugim predpisom, ki določa naloge in postopke nadzornika oziroma skrbnika. V primeru utemeljenega zahtevka predloži nadzornik oziroma skrbnik UJP plačilni nalog v breme prehodnega, vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega davčnega ali prehodnega carinskega podračuna in v dobro računa upravičenca. Kadar je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom, predloži nadzornik oziroma skrbnik UJP svoj akt o vračilu, UJP pa izdela in izvrši ustrezni plačilni nalog.

Kadar nadzornik oziroma skrbnik v postopku, kot ga določa zakon, sam po uradni dolžnosti ugotovi, da je bila obvezna dajatev preveč ali napačno plačana, odloči o vračilu preveč plačane obvezne dajatve brez zahtevka upravičenca.

Sredstva za vračilo preveč ali napačno plačanih obveznih dajatev mora zagotoviti prejemnik teh obveznih dajatev tako, da na poziv UJP še isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan predloži plačilni nalog v breme svojega podračuna in v dobro vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega, prehodnega davčnega ali prehodnega carinskega podračuna. V primeru obsežnih vračil nadzornik oziroma skrbnik uskladi s prejemnikom datume in zneske vračil.

UJP ne pozove prejemnika, naj zagotovi sredstva, kadar nadzornik oziroma skrbnik:

Prejemnik na podlagi podatkov UJP tekoče prilive, ki so bili porabljeni za zagotovitev sredstev, prikaže na ustreznem podkontu obveznih dajatev kot povečanje prihodka in hkrati na ustreznem podkontu kot zmanjšanje prihodka. Ta način se lahko uporablja pod istimi pogoji tudi za uskladitve in popravke razporejenih prilivov.

Pri vračanju preveč plačane pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, katerih prejemniki so proračuni občin, se vsa sredstva za vračilo zagotovijo v breme tekočih prilivov podračuna pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Proračuni občin na podlagi podatkov UJP prikažejo prilive, ki so bili porabljeni za zagotovitev kritja za vračilo, na ustreznem podkontu pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest kot povečanje prihodka in hkrati kot zmanjšanje prihodka. Za napačna vplačila, izvršena v dobro podračuna za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja tretji odstavek tega člena.

Za izvršitev vračil oziroma povračil plačanih obveznih dajatev iz naslova SEPA direktnih obremenitev UJP še isti oziroma najpozneje naslednji delovni dan izdela plačilni nalog v breme podračuna prejemnika teh obveznih dajatev in v dobro prehodnega, vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega davčnega ali prehodnega carinskega podračuna ter plačilni nalog v breme prehodnega, vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega carinskega ali prehodnega davčnega podračuna in v dobro računa upravičenca.

Preveč ali napačno plačano obvezno dajatev na prehodni podračun nadzornika lahko nadzornik vrne na podlagi utemeljenega zahtevka ali po uradni dolžnosti v breme prehodnega podračuna, v dobro katerega je bila obvezna dajatev plačana. Kadar je bila obvezna dajatev že razporejena, se sredstva za vračilo na prehodni podračun zagotovijo v breme vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega davčnega ali prehodnega carinskega podračuna, na katerega je bila preveč ali napačno plačana obvezna dajatev razporejena. Nadzorniki v ta namen predložijo UJP v izvršitev plačilni nalog v breme vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega davčnega ali prehodnega carinskega podračuna in v dobro svojega prehodnega podračuna. Sredstva, ki so potrebna za vračilo v breme vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega davčnega ali carinskega podračuna, se zagotovijo tako, kot je določeno v tretjem odstavku tega člena.

Nadzorniki, ki odločajo o vračilih na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, morajo najprej ugotoviti, ali je mogoče vračilo v celoti izvršiti ali pa je mogoče s preveč ali napačno plačano obvezno dajatvijo poravnati druge obvezne dajatve, ki jih upravičenec po poteku roka za plačilo še ni plačal. V primeru ugotovljenega dolga drugih obveznih dajatev se vrne razlika med ugotovljenim vračilom in ugotovljenim dolgom. Za ugotovljeni dolg nadzornik predloži UJP plačilne naloge v breme vplačilnega, zbirnega prehodnega, prehodnega davčnega ali prehodnega carinskega podračuna, v dobro katerega je bila obvezna dajatev preveč ali napačno plačana, in v dobro podračunov, v dobro katerih upravičenec še ni plačal obvezno dajatev. Nadzornik, UJP in prejemnik v tem primeru ravnajo tako, kot je določeno v prvem, drugem, tretjem, četrtem ali petem odstavku tega člena.

Če nadzornik v svojem knjigovodstvu izvrši preknjižbe že plačanih obveznih dajatev, o tem obvesti UJP in prejemnika. V teh primerih je treba ravnati tako, kot je določeno v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, razen če gre za preknjižbo obveznih dajatev, ki so bile plačane na prehodni davčni oziroma prehodni carinski podračun.

Podatki, ki morajo biti vpisani na plačilnih nalogih za vračila in za zagotovitev sredstev za vračila obveznih dajatev, so določeni v Prilogi 1 tega pravilnika.