2. člen
(solidarnostna pomoč)
(1)
Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 120 odstotkov minimalne plače. V primeru požara ali naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.
(2)
Ne glede na drugi odstavek 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi(Uradni list RS, št. 46/13) je član reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, upravičen do izplačila višje solidarnostne pomoči po prvem odstavku 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi(Uradni list RS, št. 46/13), če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz 116. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99 - ZMPUPR, 63/99, 73/00, 43/06 - ZKolP, 60/08, 107/11, 40/12, 46/13, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 181/21, 136/22, 165/22, 99/24 in 109/24 - popr.), ne presega oziroma ne bi presegala višine 168 odstotkov minimalne plače. V primeru požara ali naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.