16. člen
(arhitekturne in krajinsko-arhitekturne ureditve)
(1)
Mostovi se arhitekturno obdelajo. Konstrukcijski elementi mostov naj bodo čim vitkejši, ograje in preostala urbana oprema pa minimalistično oblikovani.
(2)
Protipoplavni zidovi se za posamezni vodotok enotno oblikujejo. Zidovi so betonski in v kamniti oblogi.
(3)
Fasada objekta za upravljanje zadrževalnika in ograja ob njem se izvedejo v lesu.
(4)
Gradbeno-tehnični ukrepi se v odprtem prostoru izvedejo z uporabo lokalno značilnih naravnih materialov. Kjer razmere dopuščajo, se namesto gradbeno-tehničnih ukrepov izvajajo biotehnični ukrepi.
(5)
Ureditve vodotokov in iztok razbremenilnika 6a v Curnovec se izvedejo sonaravno. V največji možni meri se ohranjajo obstoječe struge, brežine in obrežna vegetacija. Brežine reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se z oblikovanjem reliefa na krajših odsekih položno razširijo, brežina se oblikuje s spremenljivim naklonom tako, da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop živalim, predvsem dvoživkam. Prednostno se izvajajo biotehnične utrditve brez uporabe kamna (leseni piloti, prečna bruna, vrbovi popleti, mreže in podobno). Uporaba kamna se omeji le na najnujnejše dele struge. Ureditev brežin posnema naravno oblikovanost in strukturo brežin. Zgornji deli brežin se zasadijo z lokalno značilnimi vrstami drevesne in grmovne vegetacije ter ob upoštevanju obstoječe vegetacije.
(6)
Zasaditev povzema vzorec obstoječih vegetacijskih prvin in se smiselno navezuje na naravno zaledje. Ohranjajo se kakovostni pogledi na objekte kulturne dediščine in odprt prostor. Vzorci zasaditve se prilagajajo značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na vrstno sestavo in obliko obstoječe, lokalno značilne vegetacije. Na ravninskih območjih se ohranja preglednost prostora, zasaditev se izvede predvsem na stikih z obstoječimi gozdnimi površinami, ob zaporničnem objektu suhega zadrževalnika Razori in ob regulacijah vodotokov. Prehodi med mešano, drevesno grmovno zasaditvijo in grmovnicami so oblikovani postopno tako, da se ne ustvarjajo izrazite linije. Živice se oblikujejo iz raznovrstnih rastlin, tako da v prostoru delujejo višinsko in tlorisno razgibano.
(7)
Zasnova zasaditve vsebuje:
(8)
Z načrtovanimi zasaditvami se ne sme zmanjševati prevodnosti vodotokov. Upoštevajo se varnostni odmiki od infrastrukturnih vodov.
(9)
Na območju državnega prostorskega načrta se ohranja zdrava drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje načrtovanih ukrepov.
(10)
V času izvedbe ureditev je treba na območju državnega prostorskega načrta odstraniti vse tujerodne invazivne rastlinske vrste. Z odstranjevanjem tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst se nadaljuje v času vzdrževalnih del.
(11)
Izbira rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Vnos rastlinskih vrst, ki niso lokalno značilne, ni dovoljen. Izbrane rastlinske vrste morajo biti primerne za razmere v obvodnem prostoru.
(12)
Pred začetkom del se ustrezno zaščitijo gozdni rob, živice in posamezna drevesa tako, da se preprečijo nepotrebne poškodbe.
(13)
Zasaditev se začne izvajati že v času izvedbe oziroma gradnje protipoplavnih ureditev. Zasaditev se redno vzdržuje.
(14)
Izvede se rekultivacija z oznako REK: