1. Vsaka članica po posvetovanju z najreprezentativnejšimi organizacijami delodajalcev in delavcev vzpostavi, ohranja, postopno razvija in v rednih presledkih preverja nacionalni sistem varnosti in zdravja pri delu.
2.
Nacionalni sistem varnosti in zdravja pri delu med drugim vključuje:
(a) zakone in druge predpise, kolektivne pogodbe, kjer je to ustrezno, in druge dokumente, ki urejajo varnost in zdravje pri delu;
(b) organ ali telo ali organe ali telesa, odgovorne za varnost in zdravje pri delu, določene v skladu z notranjo zakonodajo in prakso;
(c) mehanizme za zagotavljanje spoštovanja notranje zakonodaje, vključno z inšpekcijskim nadzorom, in
(d) ureditev na ravni organizacij, ki spodbuja sodelovanje med vodstvom, delavci in njihovimi predstavniki, ki je bistveni element preventivnih ukrepov na delovnem mestu.
3.
Nacionalni sistem varnosti in zdravja pri delu vključuje, kadar je ustrezno:
(a) nacionalni tripartitni organ ali organe za obravnavanje vprašanj varnosti in zdravja pri delu;
(b) informacijske in svetovalne službe za varnost in zdravje pri delu;
(c) zagotavljanje usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu;
(d) službe medicine dela v skladu z notranjo zakonodajo in prakso;
(e) raziskave o varnosti in zdravju pri delu;
(f) mehanizem za zbiranje in analizo podatkov o poškodbah pri delu in poklicnih boleznih ob upoštevanju ustreznih dokumentov MOD;
(g) ureditev sodelovanja s sistemi zavarovanja ali socialne varnosti, ki krijejo poškodbe pri delu in poklicne bolezni, in
(h) podporne mehanizme za postopno izboljšanje razmer varnosti in zdravja pri delu v mikropodjetjih, malih in srednje velikih podjetjih ter pri neformalnem delu.