140. člen
(varstvo voda)
(1)
Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda razvrstijo v 1. in 2. red. Na območju občine Krško sta vodotoka 1. reda reka Sava in Krka, ostali vodotoki pa so vode 2. reda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območja naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(2)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnjo objektov grajenega javnega dobra; ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(3)
Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječa posebna raba voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(4)
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plaviti in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje od kopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov.
(5)
Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(6)
V primerih, ko dejansko stanje celinskih voda ni skladno s podrobnejšo namensko rabo določeno v grafičnem delu OPN se pri načrtovanju, ne glede na določeno podrobnejšo namensko rabo prostora, upošteva dejansko stanje celinske vode in pogoje glede gradenj na vodnem in priobalnem zemljišču.
(7)
Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(8)
Pri projektiranju je treba upoštevati obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na način, da ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže; ne bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda; se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače; bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje; je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže.
(9)
Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico, na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z veljavnimi predpisi.
(10)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za: poseg na vodnem in priobalnem zemljišču; poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb; poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice; poseg na varstvenih in ogroženih območjih; poseg zaradi odvajanja odpadnih voda; poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik; hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ter za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju. Vloga za pridobitev vodnega soglasja mora vsebovati vse predpisane sestavine.
(11)
Za odvzem vode je pred pridobitvijo vodnega soglasja treba pridobiti vodno dovoljenje.