×

162. člen

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

Uradni list RS 61-2573/2015 objava 21. 8. 2015

Veljavnost
velja od 5. 9. 2015 stanje na dan12. 10. 2026
Oznake
SOP2015-01-2573
Sprejel
Občinski svet
(1) Na območju EUP VEV 091 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Poslovna cona Drnovo-zahod, grafične priloge od E1 do E3 in na območju EUP VEV 092, grafične priloge od H1 do H2, ki so sestavni deli izvedbenega dela OPN.
(2) Razdelitev celotnega kompleksa je razdeljena v cone, ki so:
– cona 1 - jugovzhodni vogal (objekt Transport in Kerin v gramozni jami);
– cona 2 - skrajni jugovzhodni del območja (objekt Grieshaber logistika d. o. o );
– cona 3 - vzhodni del območja (višji nivo) ob glavni cesti G1-5, z upoštevanjem obstoječega objekta bencinskega servisa AGIP,
– cona 4 - skladiščni objekt IGM Save, ki je umeščen na severni strani v nadaljevanju obstoječih proizvodnih objektov IGM Sava v obstoječi gramoznici;
– komunalno opremljanje območja Poslovne cone Drnovo zahod.
Z novo predvideno ureditvijo se območje oblikuje tako, da je možno oblikovati tako gradbene parcele kot tudi objekte z urejenimi površinami fleksibilno glede na posamezne različne poslovne, podjetniške dejavnosti (industrija, obrtna dejavnost, transport, skladiščenje ...). Opomba: gradbena parcela je parcela namenjena gradnji.
Ti objekti so praviloma lahko večjih tlorisnih gabaritov, samostojni objekti z večjo manipulativno površino za morebitna skladišča in urejenimi parkirnimi površinami.
(3) Funkcionalne enote
Območje gramoznice Drnovo je po namenski rabi prostora območje za opravljanje proizvodnih, proizvodno-obrtnih dejavnosti in centralnih dejavnosti. Poleg navedenega je predvidena ureditev prometnih in glavnih infrastrukturnih koridorjev v katerih se uredi in zgradi potrebna prometna in komunalna infrastruktura za delovanje območja.
Z novo zasnovo prometnih in komunalnih koridorjev se območje oblikuje tako, da je možno zgraditi objekte ter urediti površine za namen različnih poslovnih oz. podjetniških dejavnosti, s potrebnimi manipulativnimi in parkirnimi površinami.
Zaradi ugodne lege, obstoječega stanja zgrajenih objektov in delno že zgrajene dostopne prometne infrastrukture je možna izgradnja novih objektov.
Del območja ob glavni cesti G-l in ob lokalni cesti LC 1913190 (cona 1, 2 in 3) je predvidena gradnja na višjem platoju, ostala gradnja pa je predvidena v obstoječi gramozni jami, v obeh primerih pa je možno prepletanje dejavnosti glede na namenske rabe prostora in namena gradnje, ki pa ne sme porušiti osnovnega koncepta predvidene zasnove glavnih infrastrukturnih (prometnih) koridorjev v območju, ki je prikazan v kartografski dokumentaciji (list 8).
V območju okrog obstoječega krožnega križišča (cona 1;3) ob glavni cesti G1-5 se del zemljišča pušča kot zeleni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov, prav tako je zeleni pas zasnovan ob LC 191310 (cona l, 2,) in ob pasu glavne ceste G1-5 na skrajnem južnem delu območja (cona 2).
Sama zasnova razdelitve območja je predvsem pogojena z izvedbo osnovnega prometno komunalnega koridorja. Le ta se navezuje na novi rekonstruirani oziroma prestavljeni priključek na lokalni cesti Velika vas – Drnovo, delno pa na že obstoječe prometne povezave v IGM Savi in ob njenem robu proti severu območja, ter po novi cestni povezavi na skrajnem severnem robu območja.
Stopnja izkoriščenosti posamezne parcele je do 70  %.
(4) Namen objektov
V coni 1 in 4, kateri se nahajata v proizvodnem območju gramoznice Velika vas je predlagano oblikovanje proizvodnih, centralnih dejavnosti in prometne ter komunalne infrastrukture, v coni 2 in 3 kateri pa se nahajata ob glavni cesti G1- 5 pa razmestitev poslovno oskrbnih in centralnih dejavnosti. Z novimi ureditvami se območja oblikujejo tako, da je možno zgraditi objekte ter urediti površine za namen različnih poslovnih oz. podjetniških dejavnosti. Te potrebujejo dober dostop in zahtevajo samostojen objekt, eventualna skladišča ter razmeroma veliko površino z urejenimi manipulativnimi in parkirnimi površinami. Tipične tovrstne dejavnosti so gostišča, moteli, bencinske črpalke, avto saloni, razne obrti in proizvodnja, servisi, transportne dejavnosti in trgovine z večjimi artikli (pohištvo, bela tehnika, gradbeni material) oziroma upoštevajoč klasifikacijo dejavnosti.
(5) Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču:
1. Cona 1 (Transport, Kerin):
Cona 1, ki se nahaja na južnem delu območja ob LC Velika vas-Drnovo 191310 in meji na interno cesto in objekte Willy Stadler v proizvodnem območju gramoznice Velika vas.
V območju gramoznice je predvidena gradnja objektov za namen proizvodnih ali oskrbnih dejavnosti ter gradnja prometne, komunalne infrastrukture in druge infrastrukture.
Del cone 1, ki se nahaja ob lokalni cesti na južni strani zemljišč se del zemljišča pušča kot zeleni pas in predstavlja varovani pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov. V skladu s pogoji upravljavca se dopušča ureditev parkirišč za vozila.
Zasnova objektov za poslovne – proizvodne dejavnosti:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti
Orientacija objektov: objekti v coni 1 - vzporedno z LC 191310
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov
Vertikalni gabariti: P+1 oz. max. 15 m (le za lokacije ob glavni cesti). Možna je tudi gradnja kleti pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo.
Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15° za objekte ob glavni cesti. Za proizvodne objekte ob lokalni cesti je možna tudi dvokapna, naklona do 25°
Kritina: temnejši toni (rdeča, rjava)
Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj barvno usklajeni, poudarek na reprezentančnem oblikovanju objektov v obcestnem pasu, kjer je na fasadi možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami
Oblikovanje odprtin: svobodno
Gradbena linija: vzporedno z lokalno cesto
Orientacija objektov, vertikalni gabariti in gradbene linije objektov v gramoznici lahko odstopajo od pogojev, ki se nanašajo na zasnovo objektov za poslovne dejavnosti ob glavni cesti.
2. Cona 2 (objekt Grieshaber logistika d. o. o.):
Cona 2, ki se nahaja nasproti proizvodnega območja Asfaltne baze na skrajnem južnem delu območja, pa se uredi za trgovsko poslovne centralne dejavnosti. Predvidena je gradnja poslovnih objektov po načelih sodobnega oblikovanja. V območju cone 2 se že nahaja obstoječi objekt Grieshaber logistika d. o. o.
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
Na severnem in vzhodnem delu zemljišč se del zemljišča pušča kot zeleni oziroma varovalni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov.
Zasnova objektov za poslovne dejavnosti:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti
Orientacija objektov: objekti v coni 2 - vzporedno z glavno cesto G 1-5
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov
Vertikalni gabariti: P+1 oz. max. 15 m (le za lokacije ob glavni cesti). Možna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo.
Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15° za objekte ob glavni cesti.
Kritina: temnejši toni (rdeča, rjava)
Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj barvno usklajeni, poudarek na reprezentančnem oblikovanju objektov v obcestnem pasu, kjer je na fasadi možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami
Oblikovanje odprtin: svobodno
Gradbena linija: vzporedno z glavno cesto.
3. Cona 3 (območje BS Agip Slovenija):
Cona 3, ki se nahaja na vzhodnem delu območja med glavno cesto G1-5 in proizvodnim območjem gramoznice Velika vas na zahodu je predvidena za gradnjo objektov za ureditev poslovnih, oskrbnih in centralnih dejavnosti. V območju cone se že nahaja obstoječi objekt Bencinskega servisa Agip Slovenija.
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
V območju na južnem delu zemljišč okrog obstoječega krožnega križišča se pušča kot zeleni pas zaradi poteka magistralnega plinovoda, ki v pasu 15 m od osi ne dopušča gradnje objektov, prav tako se pušča zeleni pas na zemljiščih ob glavni cesti G1-5 kot varovani pas.
Zasnova objektov za poslovne dejavnosti:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti
Orientacija objektov: objekti v coni 3 - vzporedno z glavno cesto G 1-5
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov
Vertikalni gabariti: max. 15 m. Možna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana v zemljo
Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15°
Kritina: prilagojena fasadi in celostni podobi objekta
Fasada: umirjenih tonov. Dovoljeni so barvni poudarki, ki poudarjajo celostno podobo podjetja. Poudarek na reprezentančnem oblikovanju fasade ob cesti, kjer je možna kombinacija z večjimi steklenimi površinami
Oblikovanje odprtin: svobodno
Gradbena linija: vzporedno z glavno cesto.
Zasnova objekta za Agip:
Lokacija objekta je zasnovana ob glavni cesti G 1 – 5 Krško – Drnovo. Obravnavani kompleks obsega funkcionalno območje bencinskega servisa Drnovo z umeščenim objektom.
Tipologija zazidave: objekt bencinskega servisa z nadstrešnico nad urejenim betonskimi platojem. V sklopu objekta bi bila prodajalna in okrepčevalnica z zunanjo teraso. Podzemni rezervoarji se namestijo vzdolž glavne ceste. Ob objektu servisa je rezerviran prostor za izgradnjo avtopralnice v kasnejši fazi oz. ob ureditvi kanalizacije na obravnavanem območju.
Velikost in zmogljivost objekta: horizontalni gabarit 12,5 x 15,0 m; nadstrešnica cca 25,20 x 12,00 m; avtopralnica: cca 6,20 x 11,60 m. Vertikalni gabarit obsega pritličje, višina objekta servisa in avtopralnice je predvidena največ 4,5 m, nadstrešnica pa največ 6,00 m.
Oblikovanje zunanje podobe objekta: streha ravna skrita v vencu fasade, fasada – poudarjena celostna podoba objekta,
Kritina – prilagojena fasadi objekta.
Lega objekta na zemljišču: vzporedno z glavno cesto
Ureditev okolice objekta: uredi se betonski plato na območju pretakanja goriva z odtoki na prodajne avtomate, Ekološko točko, zelenice se zasadijo z okrasnim grmičevjem in zasejano s travo.
Gradbena parcela: velikosti cca 0,36 ha. Oblika gradbene parcele je prilagojena bencinskemu servisu.
4. Cona 4 (skladiščni objekt IGM Save):
Cona 4, ki se nahaja v obstoječem območju gramozne jame Velika vas je zasnovana kot samostojno območje, in sicer v nadaljevanju obstoječih objektov IGM Sava. Predvidena je izgradnja skladiščnega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo, izvedbo dostopov in dovozov ter vso potrebno infrastrukturo za funkcioniranje objekta.
Na območju poslovne cone je načrtovana gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
Zasnova objektov za proizvodne in proizvodno – obrtne dejavnosti:
Osnovni namen objekta je pokrito regalno skladišče. Objekt je zasnovan kot pravokotnik orientiran v smeri sever-jug, z daljšima stranicama.
Konstrukcija: mešan sistem klasične in montažne gradnje.
Velikost gradbene parcele: Sama parcela je velikosti cca 1,38 ha.
Oblika gradbene parcele: teren je raven, v naravi gramozna jama, na vzhodni strani meji na parc. št. 2069/21, na jugu na parc. št. 2069/76, 2069/75, 2069/74, 2069/75, 2069/72, na zahodni strani parc. 2069/1, 2069/71,2069/12 vse k. o. Senuše, sam poseg pa je predviden na parc. 2069/13, 2069/14, 2069/1, 2069/16, 2069/17 vse k. o. Senuše.
Oddaljenost od sosednjega objekta: v bližini ni sosednjih objektov.
Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov – max. dimenzij 110.0m x 75.0 m,
Vertikalni gabariti: delno enoetažen objekt višina prostor ob kapu 7.5 m, delno objekt dvoetažen z vmesno ploščo, za potrebe pisarn in pomožnih prostorov cca 300 m2 v vsaki etaži, svetla višina objekta do slemen cca 12.0 m.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin 15–25 stopinj.
Kritina: Kritina je betonski strešnik Bramac ter osvetlitvene kupole, temnejši toni (rdeča, rjava).
Fasada: fasadni sendvič elementi, z odprtinami za vrata in okna, zaključni sloj v barvnih odtenkih svetlejše barve.
Oblikovanje odprtin: poljubno, v delu regalnega skladišča ni predvidenih odprtin za okna.
Stopnja izkoriščenosti parcele max. 70  %, glede na upoštevano dejstvo, da se na parceli predvideva gradnja skladiščnega objekta z večjimi manipulativnimi in parkirnimi površinami.
Zunanja ureditev: vse manipulativne in prekladalne ter parkirne površine so predvidene v asfaltni izvedbi, kakor tudi uvoz in izvoz na parcelo, in so omejene z betonskimi robniki.
Okoli parcele je predvidena postavitev žičnate mrežne ograje v višini 2.0 m.
Glavni dovozi in dostopi: glavni dovoz v območje gramoznice Drnovo bo urejen iz glavne ceste
G1-5 na severni strani in lokalne ceste LC 191310 Drnovo - Velika vas na južni strani, preko obstoječega priključka, ki ga je potrebno rekonstruirati. Dostop do posameznih parcel se vrši z novih dostopnih cest (glavni prometni koridor).
(6) Obveznost investitorja
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti oziroma sofinancirati cestno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot javna infrastruktura.
(7) Komunalno opremljanje območja Poslovne cone Drnovo - zahod
1. Promet
Za normalno funkcioniranje celotnega kompleksa PC Drnovo – zahod je predvidena nova prometna ureditev. Novo prometno ureditev narekuje obstoječe stanje prometnih povezav, ki je neustrezno ter nova razporeditev gradbenih parcel na območju PC Drnovo – Zahod.
Glavni dovoz v gramoznico Drnovo je urejen iz lokalne ceste LC 191310 Drnovo – Velika vas preko obstoječega priključka, in sicer z odcepom do IGM-a Sava in odcep do poslovnega območja Pionir. V notranjosti gramoznice so izvedene notranje cestne povezave do proizvodnih in manipulativnih površin.
Predvidena je opustitev obstoječega priključka iz lokalne ceste Drnovo – Velika vas zaradi neustreznih tehničnih elementov, ter ureditev novega cestnega priključka za območje gramoznice Drnovo.
V notranjosti gramoznice so predvidene nove dostopne ceste do posameznih parcel, vse cestne povezave pa so smiselno vodene da obkrožijo posamezne parcele z navezavo na cesto na skrajnem severnem robu, tako da je možen uvoz in izvoz iz območja na različne smeri. Predvidena širina cest je 6,50 m (glavni cestni koridorji) in 6, 0 m (interne cestne povezave katere se priključujejo na glavne prometne koridorje). V obcestnem pasu in v cesti so rezervirani koridorji za posamezne infrastrukturne in komunalne vode (elektrika, telefon, plinovod, kanalizacija, vodovod). Širina le teh je obojestransko ob cesti 3,0 m.
Nova zasnova prometne ureditve
Poslovna cona Drnovo – zahod bo imela dva dovoza.
Na južnem delu kompleksa (cona 1 in 4) je zaradi neustreznih elementov predvidena rekonstrukcija oziroma prestavitev obstoječega priključka iz lokalne ceste 191310 Velika vas – Drnovo. Nov priključek bo izveden pravokotno na lokalno cesto in bo lociran cca 300 m od obstoječega krožišča na Drnovem. Priključek bo izveden tako da se razširi še za dodatni razvrstilni pas za desne zavijalce v vhodu v PC.
Drugi dovoz je načrtovan na skrajnem severnem delu območja – vhod v cono 3 in 4. Zasnovan je kot rondo – krožišče (trikraki) na glavni cesti G1-5, v km 4+190 na odseku 0336 Krško – Drnovo. S tem dostopom bo omogočen dostop za objekte ob glavni cesti in objekte v gramozni jami. Prav tako je predvideno, da se iz novega krožišča na severni strani gramozne jame zgradi nova povezovalna cesta s katero je omogočeno krožno urejanje prostora.
Prav tako je za rekonstrukcijo predvidena lokalna cesta LC Velika vas - Drnovo 191 310, v dolžini cca 600 m od obstoječega krožišča do meje zaključka območja PC Drnovo – zahod.
Priključek v cono 2, kjer se že nahaja obstoječe zgrajeno območje Grieshaber logistika d. o. o. je obstoječ in tehnično ustrezen.
Glede na predvideno gradnjo in samo umestitev objektov je potrebno upoštevati Zakon o javnih cestah (Ur.l.RS, št. 29/97), saj spadajo predvideni objekti v varovani pas glavne ceste, ki se meri od zunanjega roba cestnega pasu in je raba prostora v njem omejena, široka 25 m na vsako stran ceste. Gradnja gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste je dovoljena s soglasjem Direkcije za ceste.
Glavna prometna povezava v poslovni coni Drnovo bosta tvorili dve osnovni prometnici z navezavo na LC Velika vas - Drnovo in novo predvideni rondo na glavni cesti G1-5. Na obe glavni prometni povezavi so nato priključene vse ostale ceste, ki bodo omogočale dostop do vseh obstoječih in novo predvidenih parcel in kompleksov v bodoči poslovni coni.
Širina vozišč osnovnih prometnih povezav znaša 2 x 3,25 m. Širina vozišč ostalih povezovalnih cest pa znaša 2 x 3,0 m. Vse nove cestne povezavo morajo biti ustrezno dimenzionirane za varno vožnjo in srečevanje vozil. Upoštevati je potrebno obstoječe uporabnike prostora (specialni prevozi).
Dostopi do črpališč – predvidijo se kot transportni dostopi, namenjeni vzdrževanju črpališč in zadrževalnega bazena.
Pločniki in kolesarska steza.
Ob LC Velika vas - Drnovo 191310 sta ob desni strani predvidena izvedba pločnika in kolesarske steze, ter ob glavnih prometnicah v območju same PC v skupni širini 3,0 m, ob ostalih cestah je predviden (rezerviran) le 3 m koridor.
Mirujoči promet, oziroma parkirne površine
Parkirne površine niso predvidene neposredno ob prometnicah. Parkirna mesta se rešujejo v sklopu posameznega območja dejavnosti.
2. Oglaševalni panoji
Eventualna postavitev oglaševalnih in reklamnih panojev mora biti izven preglednostnega trikotnika, kot tudi izven cone rezervirane za prometno signalizacijo.
3. Ograje
Če je posamezna parcela ograjena (fizična ograja) potem je ograjo potrebno izvesti 0.75 m od zunanjega roba pločnika. Koridor od 0.75 cm je potreben zaradi umestitve vodovoda ali plinovoda ob ograji. V primeru da je koridor sestavni del parcele je potrebno za njega zagotoviti dostop.
Ureditev in zaščita brežin
Vse proste površine ter brežine prometnic se po končani izgradnji uredijo – humuziranje in zatravitev. V coni komunalnih in energetskih koridorjev saditev večjih dreves ni dovoljena. Minimalni nagib brežine je 1:1.5.
4. Podporni zidovi
Zaradi narave urejanja območja PC Drnovo – zahod, kakor tudi že izvedenega stanja terena in objektov na območju obstoječe gramoznice Velika vas ter določanja nove višinske nivelete predvidenih cestnih povezav se pri prehajanju višinskih razlik terena predvidi izvedba podpornih zidov.
Višinska ureditev terena spodnjega platoja
Nadvišanje terena posamezne parcele se izvede tako, da je novi nivo terena minimalno dva metra od kote podzemne vode. Niveleta posamezne parcele naj bo višja od nivelete ceste.
Kote terena spodnjega platoja so med 150.00 in 153.00 absolutno, ureditvene kote obstoječih objektov so med 151.00 in 152.00 absolutno. Prevzete kote podzemne vode iz študije varovanja podzemne vode so od 150.30 do 151.20. Zaradi varovanja podzemne vode je po študiji predviden dvig oz. nadvišanje terena. Nadvišanje terena posamezne parcele se izvede tako da je novi nivo terena minimalno dva metra od kote podzemne vode. Niveleta posamezne parcele naj bo višja od nivelete ceste.
Povsod tam kjer je to možno, je predviden dvig nivelete vozišča. Predviden je dvig nivelete ceste na koto cca +2.0 m od kote visoke vode podtalnice. Ureditvene kote so med 152.50 in 153.50. Na že zazidanem delu to ni možno, zato je niveleta cest pogojena z obstoječo zazidavo. Dvig nivelete je predviden po odsekih, in sicer delno po glavni cestni povezavi in delno po povezovalnih cestah v gramoznici, do višine nasipa cca 2.8 m.
5. Vodovod
Območje PC Drnovo – Zahod je v neposredni bližini črpališča Drnovo. Od črpališča Drnovo poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško vodovodni razvod DN 150 sicer v obstoječem jašku, lociranem z zahodne strani Glavne ceste G1-5 (na severovzhodu obravnavanega območja). Jašek je bil v ta namen izveden pri izgradnji priključnega cevovoda za BS AGIP Drnovo. Prav tako se iz obstoječe veje, katera napaja cestninsko postajo Dars, priključuje obstoječi objekt Greishaber logistik d. o. o. na skrajnem južnem robu območja.
Obstoječi objekti v gramozni jami Begrad (Togrel), IGM Sava in Willy Stadler pa se z obstoječim odcepom, ki se delno spusti v gramozno jamo, delno pa poteka ob obstoječi LC 191310 Drnovo - Velika vas, se napajajo preko obstoječe cevi DN125
Vsi novo predvideni objekti se priklopijo na obstoječo povezavo obstoječega kraka v gramoznici. (objekt Willy Stadler) v komunalnih koridorjih ob povezovalnih cestah
Za novo predvideno poslovno cono je predvidena oskrba s sanitarno in požarno vodo s priključitvijo na obstoječe javno vodovodno omrežje. Pogoj za možnost zadostne oskrbe predmetnega območja z vodo je izgradnja vzporednega cevovoda ob obstoječem cevovodu.
Predvidena je postavitev nadzemnih hidrantov z možnostjo puščanja naknadnih priključkov za posamezne parcele oz. objekte, skladno s potrebami in dinamiko izgradnje le-teh.
S predvideno kapaciteto omrežja, številom in razporedom hidrantov bo omogočena požarna zaščita objektov normalne velikosti in namembnosti. Požarna zaščita se bo obravnavala ločeno za vsak objekt, skladno s posameznimi elaborati o požarnem varovanju oz. predpisi. Po potrebi se za posamezen objekt izvede dodatno interno hidrantno omrežje (npr. na parcelah znotraj ograj), ki se mora na javni vodovod obvezno priključiti preko meritev oz. vodomera.
V primeru, da se v poslovnem območju pojavi specifični tehnološki porabnik, je le tega treba obravnavati posebej.
Za priključitev na vodovodno omrežje, je potrebno upoštevate pogoje, ki jih bo podal upravljavec vodovodnega sistema v primeru gradnje objekta na zahtevo investitorja.
6. Kanalizacija
Na območju PC Drnovo - zahod je predviden ločen sistem kanalizacije, in sicer:
– onesnažene meteorne vode se po čiščenju, skupaj s strešnimi meteornimi vodami, peljejo preko zadrževalnega bazena na ponikovalna polja PP.
– fekalna kanalizacija se preko črpališča s tlačnim vodom naveže na centralno čistilno napravo - kolektor Velika vas – Krško.
V začetni fazi izgradnje novih objektov bo vsa nova kanalizacija objektov speljana v nepretočne vodotesne greznice. Po izgradnji celotnega kanalizacijskega kompleksa pa je treba predvideti, da se vsi objekti (obstoječi in novi) preklopijo na predviden kanalizacijski kolektor s tem pa na čistilno napravo.
V severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik fekalne kanalizacije (črpališče-Č), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na centralno čistilno napravo - kolektor Velika vas – Krško.
Na kanalizacijsko omrežje se priključujejo objekti, ki se bodo zgradili na južnem delu območja ob lokalni cesti LC – 191310 Drnovo – Velika vas, od krožišča priključka na avtocesto Ljubljana – Zagreb do krožišča na jugovzhodnem delu območja Drnovo – Velika vas – Krško, cona 1, 2 in 3.
V začetni fazi izgradnje novih objektov bo vsa nova kanalizacija objektov speljana v nepretočne vodotesne greznice. Po izgradnji celotnega kanalizacijskega kompleksa pa je treba predvideti, da se vsi objekti (obstoječi in novi) preklopijo na predviden sistem ločene kanalizacije, in sicer:
– onesnažene meteorne vode se po čiščenju skupaj s strešnimi meteornimi vodami peljejo na zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je istočasno usedalnik lebdečih snovi in zadrževalnik naftnih derivatov. Iz zadrževalnega bazena se voda črpa in prečisti v lovilcu olj od tam pa se prečiščena vodi na ponikovalno polje (PP).
– fekalna kanalizacija se preko črpališča s tlačnim vodom naveže na kanalizacijski kolektor Velika vas – Krško s tem pa na čistilno napravo. V severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik fekalnih voda (črpališče - Č), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na kolektor Velika vas – Krško.
Meteorna kanalizacija iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko vtočnih jaškov prav tako vodijo v zadrževalni bazen, ter se preko lovilcev olj očiščena vodi v ponikovalno polje.
Tehnološka kanalizacija
Tehnološke odpadne vode je treba prečistiti skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Očiščene tehnološke vode je treba speljati zunaj meja vodovarstvenega območja.
Izvedba vseh ukrepov v zvezi z varovanjem onesnaževanjem voda je obveznost prihodnjih investitorjev kakor tudi kasnejša izvedba priključevanja na javni kanalizacijski sistem, saj so predvidene greznice začasnega značaja.
Trasa fekalne in meteorne kanalizacije poteka ob glavnem infrastrukturnem koridorju.
Fekalna kanalizacija
Za ureditev fekalne kanalizacije je izdelan projekt fekalne kanalizacije PC Drnovo - zahod, faza PGD, izdelal GPI d. o. o. Novo mesto, št. proj. K-14/2005.
S tem projektom je predvideno vodenje vse onesnažene komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja preko novega kanalizacijskega omrežja do obstoječe kanalizacije pri naselju Veniše. V predviden kanalizacijski sistem preko tlačnega voda priteče tudi komunalna odpadna voda od naselij Velika vas in Gorenja vas.
Trase za odvod komunalnih odpadnih voda so določene glede na glavni prometno komunalni koridor.
Sistem je zasnovan tako, da je predvideno interno oz. sekundarno kanalizacijsko omrežje znotraj posameznih parcel obstoječih programov, kakor tudi novo predvidenih parcel po strokovnih podlagah. Trase sekundarne kanalizacije so predvidene 1 m od roba vozišča - v pločniku. Predvidene so tri kanalizacijske veje, ki se priključujejo preko prečrpališč na glavni kolektor, ter samostojna veja, katera odvodnjava območje nad gramoznico (ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško) in se prav tako priključuje na glavni kolektor.
Predvidena funkcionalna območja, ki ležijo neposredno ob trasi kanalizacijskih vej se priključujejo direktno, na le-te v revizijskih jaških.
Podzemna voda in drenažna kanalizacija
Študija podtalnice je pokazala, da je maksimalni nivo podzemne vode visok, predvsem tam, kjer so že zgrajeni objekti. Zniževanje kote podzemne vode ni predvideno. Predvidena je evakuacija očiščenih meteornih voda izven meja PC Drnovo na lokacijo ponikovalnega polja PP.
Meteorne vode s streh in nadstreškov se lahko ponikujejo le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. Meteorne vode iz cestišč, parkirnih prostorov in manevrirnih površin se lahko očiščene ponikujejo v podtalje le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone.
Pripraviti bo potrebno program monitoringa podzemne vode in izvrtati mrežo opazovalnih vrtin.
Meteorna kanalizacija – interna, javna, zadrževalni bazen, ponikovalnice, črpališča in ponikovalno polje
Interno meteorno kanalizacijo posameznih uporabnikov je potrebno očistiti na parceli sami. Vse meteorne vode iz utrjenih tlakovanih ali asfaltnih površin razen strešnih je potrebno prečistiti na lovilcu olj. Samo očiščene meteorne vode in strešne meteorne vode se priključijo na javno meteorno kanalizacijo.
Javna meteorna kanalizacija poteka ob robu prometnic cone. Na njo so navezane onesnažene meteorne vode s cest, utrjenih tlakovanih in asfaltnih površin ter očiščena meteorna voda iz posameznih uporabnikov.
Vsa meteorna kanalizacija priteka v zadrževalni bazen. Na zadrževalni bazen se priključujejo tudi meteorne vode krožišča (cestni priključek PC Drnovo). Bazen je istočasno usedalnik lebdečih snovi in zadrževalnik naftnih derivatov. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran za celotno območje PC Drnovo – zahod z upoštevanjem pristojnega naliva. Iz zadrževalnega bazena se delno očiščena voda s pomočjo črpalk prečrpa v lovilec olj, kjer se očisti in se nato vodi v ponikovalno polje izven območja urejanja.
Črpališča.
Za čiščenje odpadnih vod iz zadrževalnega bazena je predvidena izvedba črpališč. Črpališča so predvidoma armiranobetonski objekti z vgrajenimi črpalkami, in sicer:
– črpališče 1 in 2 – na jugovzhodnem delu območja – interna cestna povezava v območju PC Drnovo –zahod in novi cestni priključek na severu (krožišče – PC Drnovo), ter obstoječi objekt Willy Stadler, Transport, Kerin, in Greishaber logistik d. o. o),
– črpališče 3 - na zahodnem delu cone ob dostopu cesti (Begrad, IGM Sava).
Ponikovalno polje - PP
Del meteornih voda iz poslovne cone Drnovo – zahod bo potrebno voditi v ponikovalna polja, ki so načrtovana tudi izven območja poslovne cone.PP9.
Ponikovalno polje je načrtovano na zemljišču parcele št. 199/11- k. o. Drnovo, ter cevovod po parcelnih številkah 199/2, 199/11- k. o. Drnovo in 2040/12,2204/5,2040/10 in 2204/6 - k. o. Senuše. Ponikovalno polje mora biti ustrezno dimenzionirano za celotno površino PC Drnovo.
Ponikovalnice
Meteorne onesnažene vode iz lokalne ceste LC 191 310 Drnovo – Velika vas v celotni dolžini PC Drnovo- zahod se obravnavajo kot samostojni sistem. Predvidi se očiščenje v lovilcu olja, od tam pa ponikanje v ponikovalnico.
7. Elektrika
Za celotno območje PC Drnovo – zahod je predvideno električno napajanje iz večih transformatorskih postaj. V območju gramoznice Drnovo se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP IGM Sava, transformatorska postaja TP Togrel in TP PCD 1000 kVA ob lokalni cesti LC 191310 Velika vas – Drnovo, na skrajnem južnem delu območja (cona 2 - že zgrajeno območje Grieshaber logistika d. o. o.).
Obstoječa TP IGM Sava ima na razpolago minimalne kapacitete, tako da so možnosti za odjem minimalne, zadoščajo za oskrbo največ enega do dveh uporabnikov in se do izvedbe nove TP koristi odjem iz IGM.
Za novo predvidene objekte v PC Drnovo – zahod je na severnem delu na zemljišču znotraj območja predvidena umestitev nove TP – Drnovo – zahod, katera bo napajala novo predvidene zgrajene objekte.
Ob lokalni cesti Drnovo – Velika vas na južni strani gramoznice Drnovo poteka obstoječi SN zračni vod, ki pa je delno že prestavljen (po pogojih upravljavca), SN kablovod se priklopi nanj. Vse nove prestavitve kablovoda je treba uskladiti s pogoji upravljavca le tega.
Do vsake gradbene parcele je predvidena izgradnja nove NN kabelska kanalizacija z ustreznim kablovodom oz. zaščita ali prestavitev obstoječih NN kablov v okolici obstoječih kompleksov, ki so tangirani z izgradnjo novih cestnih povezav v PC Drnovo – zahod. Trasa kablovoda je predvidena v instalacijskem obcestnem koridorju.
V primeru, da se pojavi odjemnik moči več kot 600 kV je smiselno, da se izvede nova TP ustrezne moči na njegovem področju. Skladno s pogoji upravljavca se dopušča gradnja lastne transformatorske postaje.
Končni podatki o odjemni moči bodo točno definirani glede na prihodnjega uporabnika – investitorja parcele, samo priključevanje objektov in novih tras NN omrežja pa se v celoti definirajo pod pogoji, ki so definirani s strani upravljavca sistema.
Javna razsvetljava
V območju PC Drnovo – zahod je predvidena ureditev javne razsvetljave. Javna razsvetljava je predvidena v celotni dolžini urejanja obstoječe lokalne ceste LC 191310 Velika vas, ter ob glavnih povezovalnih prometnicah območja, ob kateri je deloma predviden pločnik in kolesarska steza. Prav tako je predvidena javna razsvetljava v sklopu novega krožnega krožišča na glavni cesti G1-5 Krško – Drnovo (skrajni severovzhodni del območja).
8. Plinovod
Za energetsko oskrbo je območje oskrbovano z zemeljskim plinom do obstoječih objektov. Prenosni plinovod poteka preko južnega dela območja (50 bar, DN400) v smeri Novega mesta in preko priključka napaja merilno regulacijsko postajo MPR Drnovo. Iz MRP je izveden plinovodni priključek v obstoječe proizvodno območje Asfaltne baze Drnovo (JE DN 200) in distribucijski plinovodi v smeri Brežic (8 bar), v smeri PC Drnovo-zahod s puščenim odcepom za nadaljevanje plinovoda proti Veliki vasi in s plinovodom v smeri vasi Drnovo z odcepom proti PC Drnovo-jug (oba 4 bar).
Za objekte skrajnega južnega dela PC Drnovo – zahod; cona 2 je izveden plinovod (PE 125, 4 bar), ki poteka ob glavni cesti G1-5 in napaja objekte Grieshaber Logistika d. o. o. ter objekte cestninske postaje in vzdrževalne baze DARS.
Obstoječi plinovod do PC Drnovo-zahod poteka ob južnem delu območja ob lokalni cesti LC 191310 Drnovo - Velika vas in je dimenzioniran za pokrivanje potreb po zemeljskem plinu za celotno območje PC Drnovo-zahod in za Veliko vas. Plinovod je zgrajen za delovni nadtlak 4 bar in dimenzije PE 125. Ob uvozni cesti se spusti v gramozno jamo za potrebe energetske oskrbe obstoječih (Begrad, IGM Sava, Willy Stadler, Poslovno garažni objekt …) in vseh načrtovanih objektov.
Zgornji vzhodni del območja PC (pas med gramozno jamo in Glavno cesto G1-5) se z zemeljskim plinom oskrbi prav tako iz obstoječega plinovoda PE 125 z izvedbo veje ob zgornjem robu gramozne jame. Glavni razvodni cevovodi v področju PC so načrtovani v komunalnem koridorju ob povezovalnih prometnicah. Od glavnega razvoda bo možno priključiti posamezne objekte znotraj kompleksa skladno s potrebami in dinamiko gradnje. Dovoljene so tudi spremembe tras plinovodov glede na potrebe odjemalcev v PC.
Pri pripravi projektne dokumentacije in gradnji je treba upoštevati varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina, ki poteka v širini 65 m na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi ali od ograje merilno regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. V 2 x 5 m varnostnem pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.
9. Telekomunikacije in sistemi zvez
Območje PC Drnovo – zahod je delno že opremljeno s TK omrežjem, ki poteka v kabelski kanalizaciji od glavne prosto stoječe telefonske razdelilne omarice ob križišču na Drnovem. Del trase na južnem delu območja katera prečka lokalno cesto poteka ob zunanjem robu lokalne ceste LC 191310 Velika vas – Drnovo, kjer je izveden priključek za objekt Grieshaber Logistika d. o. o., nato pa poteka proti objektu Begrad (Togrel) ter proti ostalim obstoječim objektom Transport, Kerin, Willy Stadler in IGM Sava.
Drugi del trase ob vzhodnem robu območja pa delno poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo – Krško do bencinskega servisa Agip Slovenija, del pa prečka obstoječe krožno križišče na nasprotno stran glavne ceste G1-5 Drnovo – Krško in poteka v obcestnem pasu.
Na južnem delu območju PC Drnovo – zahod ob novo predvidenem uvozu v PC Drnovo je predvidena nova telefonska centrala iz katere se predvidi novi razvod po celotnem območju.
Do vsakega novega uporabnika se izvedejo novi priključki na telekomunikacijsko omrežje. Vsi novi razvodi so predvideni v kabelski kanalizaciji z ustreznim kablovodom, sama postavitev pa je predvidena v obcestnem koridorju.
Vsi posegi na obstoječe razvode in novi priključki na TK omrežje se vršijo pod nadzorom in pogojih upravljavca sistema.
10. Odpadki
Zaradi povečanja dejavnosti na območja gramoznice Drnovo se bo povečala količina odpadkov, ki pa ne smejo ogrožati okolja. V mestu Krško z Leskovcem se že sedaj vrši ločeno zbiranje odpadkov, zato se znotraj območja predvidijo posebna mesta za ekološke otoke v zato namenjenih tipiziranih posodah s strani upravljavca, odpadki pa se nato odvažajo na deponijo ali vračajo v nadaljnjo predelavo. Odvoz upravlja pooblaščena služba.
Ekološki otok je skupina zabojnikov, namenjenih ločenemu zbiranju stekla, papirja in drugih ločenih frakcij (pločevinke, plastenke). Predvidena je lokacija ekološkega otoka ob lokalnih prometnicah znotraj območja, označeni kot EO (ekološki otok). Ekološki otok mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Splošni komunalni odpadki in tehnološki odpadki se zbirajo na vsaki posamezni parceli.
Uporabniki so dolžni vse ločene zbrane frakcije odpadkov, kot so: plastika, pločevinke, papir, karton in steklo, oddati na najbližji ekološki otok ali zbiralnico.
Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec urejanja odpadkov.
Odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov.
(8) Druga merila in pogoji za urejanje prostora
(merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostna raba naravnih dobrin)
Na obravnavanem območju se analizirajo: možna povečana onesnaževanja okolja, vplivi na naravno okolje in krajinske značilnosti, vplivi na naravno in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega pomena, ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč ter možnosti za odpravljanje ali zmanjševanje negativnih vplivov predvidenih prostorskih ureditev na okolje.
(9) Varstvo okolja
1. Varovanje pred onesnaženjem voda
Obravnavano območje se nahaja na območju varovanja podzemne vode Krškega polja, in sicer v varovanem območju podzemne vode – varstveni pas 3/1 (varstveni pas z blažjim režimom varovanja, kjer velja omejitev gradnje, oziroma mora biti le ta usmerjena) – Študija varovanja podtalnice Krškega polja (PI – projekt inženiring Ljubljana 1996). Dovoljena je čista industrijska obrt z urejenimi čistilnimi napravami in neprepustna kanalizacija.
Izgradnja predvidene PC Drnovo – zahod bo povečala tveganje za poslabšanje kvalitete zajete podzemne vode črpališča Drnovo, čeprav podzemna voda s tega območja ne odteka v smeri črpališč.
Kljub temu pa je treba predvideno poslovno cono zgraditi z upoštevanjem ukrepov za gradnjo na vodovarstvenih območjih, da se v čim večji meri prepreči možnost onesnaženja podzemne vode.
Pri izgradnji te cone se je treba držati omejitev za gradnjo na vodovarstvenih območjih.
Severna tretjina cone se predvidi za objekte in dejavnosti, ki v najmanjši možni meri ogrožajo podzemne vode.
Dno gramozne jame, v kateri bo zgrajena predvidena poslovna cona, leži na nadmorski višini 151.0 m, ki je tudi višina visokega nivoja podzemne vode. Za zmanjšanje tveganja onesnaženja podzemne vode naj se dno jame v višini minimalno 2 m zapolni z utrjenim za vodo slabo prepustnim, do neprepustnim glinastim tamponom.
Meteorne vode s streh in nadstreškov se lahko ponikujejo le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone. Meteorne vode iz cestišč, parkirnih prostorov in manevrirnih površin se lahko očiščene ponikujejo v podtalje le v skrajnjem jugovzhodnem robu predvidene poslovne cone.
Pripraviti bo potrebno program monitoringa podzemne vode in izvrtati mrežo opazovalnih vrtin.
Študija podtalnice je pokazala, da je maksimalni nivo podtalnice visok predvsem tam, kjer so že zgrajeni objekti. Zniževanje podtalnice ni predvideno. Predvidena je evakuacija očiščenih meteornih voda izven meje PC Drnovo na lokaciji ponikovalnega polja v risbah označeno PP.
Vsa kanalizacija, (fekalna in tehnološka odpadna voda) interna in javna mora biti vodotesna in speljana v začetni fazi (začasna rešitev) v nepretočne greznice na redno praznjenje. Upoštevajo se pogoji, ki so določeni pri poglavju »Kanalizacija«.
2. Varovanje pred prekomernim hrupom
Obravnavano območje PC Drnovo – zahod /del (cona 2 in 3) / leži ob glavni cesti G1-5 Arja vas - Celje - Zidani Most - Krško - Drnovo. Po predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se območje uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa.
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
Proizvodni del območja PC Drnovo – zahod, zahodni in južni del območja (cona 1 in 4), pa se po veljavnem predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje.
Protihrupne ukrepe je potrebno predvideti na parcelah ob glavni cesti in v tej fazi niso predvideni kjer niso znani uporabniki parcel. Proti hrupni ukrepi ne smejo biti v coni preglednosti krožišča.
3. Varovanje pred onesnaženjem zraka
V delu gramoznice se že nahaja obstoječa proizvodnja gradbenih izdelkov. Nova predvidena izgradnja objektov, kakor tudi predvidene dejavnosti, ne smejo povečati emisij onesnaženja zraka.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z zakonodajo na področju varstva. Na stanje obremenitev predvsem najbolj vplivajo emisije v zrak (promet v sami coni in širši okolici, industrija in objekti).
4. Ohranjanje narave
Za območje ni posebnih zahtev, saj ni evidentiranih nobenih posebnih naravnih vrednot.
5. Varstvo kulturne dediščine
V strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine (LRZVNKD, Ljubljana, avgust 2001) leži območje PC Drnovo – zahod znotraj arheološkega območja A3-9815 Velika vas pri Krškem – Arheološko najdišče v tretjem varstvenem režimu. Kar pomeni, da dopušča posege na dediščini tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred uničenjem moramo dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
6. Vplivi v času gradnje
S predvidenimi gradnjami bodo izvedeni večji posegi v tla, območje bo izpostavljeno eroziji; zemeljska dela je zato potrebno izvajati previdno. V času gradnje se bo povečala raven hrupa, predvsem zaradi izvajanja pripravljalnih in zemeljskih del. Vsi uporabljeni stroji in oprema morajo biti izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Vsak posamezni investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za vse ustrezne varovalne pogoje.
(10) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1. Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi. Za območje je potrebno zgraditi hidrantno omrežje z zadostnim pretokom vode.
Iz obstoječih, kakor tudi novo predvidenih objektov morajo biti zagotovljeni tudi vsi predvideni ukrepi za varen umik ljudi in premoženja.
2. Potres
Vsi novi objekti s svojimi spremljajočimi površinami v območju gramoznice Drnovo morajo biti projektirani in grajeni za potresno območje VIII. stopnje po MCS lestvici in skladno s projektnim pospeškom tal.
(11) Merila za določitev parcelacije
Samo oblikovanje gradbenih parcel je v bistvu prilagojeno delno obstoječim objektom in elementom cestne povezave, delno pa predvidenim prometnim in komunalnim koridorjem, ki se navezujejo na obstoječe in nove ureditve.
Parcele se oblikujejo glede na končni namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da bodo zagotovljeni vsi pogoji za normalno uporabo in vzdrževanje. Sam princip delitve parcel je zasnovan tako, da so parcele oblikovane kot zazidalni otoki z vmesnimi prometnimi in infrastrukturnimi koridorji.
Določitev gradbenih parcel za parcelacijo:
1. Glavni prometno komunalni koridor – omogočal bo določitev posameznih gradbenih parcel, ostale interne cestne povezave pa se lahko prilagajajo končnim uporabnikom prostora. Cestne povezave so hkrati cestno/infrastrukturni komunalni koridorji, ki so širine 12,50 m - glavni koridor, s tem da je širina predvidene glavne cestne povezave 6,50 m, ter ostali notranji koridorji s povezovalnimi cestami, ki so širine 12,00 m in samo širino cestišča 6,0 m. Infrastrukturni koridorji so širine 3,0 m obojestransko ob cestnih povezavah.
2/ Transformatorska postaja – TP – PC Drnovo zahod
3/ Črpališče meteorne vode – črpališče 1 in 2, ter črpališče 3(ČR)
4/ Zadrževalni bazen – meteorna kanalizacija - ZB
5/ Črpališče fekalne kanalizacije (Č)
6/ Telefonska centrala (TC)
7/ Ekološki otok (EO)
Lega gradbenih parcel je razvidna iz grafične priloge oz. načrta - prikaz načrta parcelacije.
Predvidene gradbene parcele, ki so prikazane v kartografskem delu strokovnih podlag, razen glavnega prometnega koridorja so predvsem informativnega značaja, saj je nakazane gradbene parcele po potrebi možno združevati ali razdruževati, v skladu z interesi bodočih investitorjev.
(12) Obveznosti investitorjev
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti oziroma sofinancirati cestno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot javna infrastruktura.
(13) Faktor pozidanosti posamezne parcele: Stopnja izkoriščenosti posamezne parcele naj nebi bila večja kot 70 %, ostale proste površine pa predstavljajo zelenice.
(14) Tolerance
Zaradi same zasnove območja za komunalno opremljanje in pripravo zemljišč v PC ni toleranc, ostala razdelitev parcel in povezovalnih internih cest pa se lahko spreminja glede na želje bodočih investitorjev.
(15) Na območju EUP VEV 092 za gradnjo stavb veljajo naslednji pogoji:
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
Pri gradnji prometne - komunalne in energetske infrastrukture bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven predvidene gradbene parcele poslovno - proizvodnega objekta. Za določitev glavne dovozne ceste do objekta se določi koridor v širini 9 m, ki bo hkrati tudi koridor za potek ostalih infrastrukturnih vodov. Pri tem bo širina predvidene dovozne ceste 6 m.
2. Vrste gradenj
– novogradnje, rekonstrukcije objektov, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav;
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe);
– spremembe namembnosti.
3. Vrste objektov
– ne stanovanjske stavbe - več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti;
– gradbeno inženirski objekti: objekti transportne infrastrukture (ne kategorizirane ceste); cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja);
– nezahtevni in enostavni objekti;
– manj zahtevni oporni zidovi (pri urejanju strmega terena);
4. Vrste dejavnosti
25.6
Površinska obdelava in prekrivanje kovin; mehanska obdelava kovin
25.61
Površinska obdelava in prekrivanje kovin
25.611
Prekrivanje kovin s kovino
25.619
Druga površinska in toplotna obdelava kovin
25.62
Mehanska obdelava kovin
25.620
Mehanska obdelava kovin
5. Usmeritve za projektiranje in gradnjo
Predvidena je gradnja poslovno - proizvodnega objekta, zunanjih manipulativnih in parkirnih površin ter zunanjega skladišča.
– nosilna konstrukcija: klasično zidana, montažna.
– horizontalni gabariti: pravokotne oblike, dim. 35,6 m x 24 m, tolerance ±10  %.
– vertikalni gabariti: ena proizvodna in dve poslovni etaži + višina strešne konstrukcije, pri čemer je maks. višina kote slemena +8,40 m nad koto pritličja; objekt ne sme presegati višine 9 m od utrjene kote terena (153,50, toleranca ±25 cm) oziroma pritličja (153,70, toleranca ±25 cm), po veljavnih strokovnih podlagah za poslovno cono Drnovo- zahod (gramoznica Velika vas) ureditvene kote novo predvidenih objektov varirajo med 152,50 in 153,50, pogoj povzet po študiji varovanja podtalnice, obstoječa kota terena znaša 151,50, pri čemer je pogoj študije izpolnjen; kletne etaže niso predvidene; možna so odstopanja ±25 cm od kote pritličja.
– streha: ravna streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu objekta ali simetrična dvokapnica v naklonu do največ 15°; kritine v rdečih, rjavih in sivih barvnih tonih oziroma prilagojene kritinam kvalitetnih sosednjih objektov.
– fasada: v osnovi členjena z okenskimi in vratnimi oziroma vhodnimi odprtinami; svetlejši barvni toni, dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za popestritev fasadnih ploskev; strukturno naj se loči poslovni del objekta od proizvodnega dela; vhodne oziroma obcestne fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane; večje zasteklitve so dovoljene le v pritličnem delu objekta, in sicer pri oblikovanju glavnega vhoda v poslovni del objekta, ter so lahko orientirane le v notranjost cone.
6. Usmeritve za organiziranje programa po etažah
Znotraj predvidenega objekta je predvidena organizacija dejavnosti v eni etaži - proizvodni del in v dveh etažah - poslovni del. Okvirna organizacija prostora v objektu zajema ureditev večjega proizvodnega prostora - delavnice in lakirnice. Poslovni del pa sestavlja več manjših prostorov, in sicer pisarne, sanitarije, kurilnica, čajna kuhinja ... Zunaj je, ob objektu predvidena ureditev zunanjega skladišča, parkirnih in manipulativnih površin.
7. Glavni dovozi, dostopi in vhodi
Glavna dovozna cesta je lokalna cesta LC 191310 Drnovo - Velika vas, ki se v krožnem križišču odcepi z glavne ceste v smeri proti gramoznici. Z nje je urejen obstoječ priključek v cono, ki se bo kasneje rekonstruiral.
V notranjosti gramoznice je predviden sistem internih dostopnih cest, s katerega se uredi tudi dovozna cesta do lokacije prihodnjega poslovno - proizvodnega objekta. Priključek na zemljišče investitorja je predviden s severne strani.
Vhodov oziroma izhodov v objekt je več, in sicer so organizirani ločeno za proizvodni in poslovni del, pri čemer se glavni vhodi organizirajo na severni strani fasade. Predviden je uvoz in izvoz v / iz delavnice. Posebej je določen tudi izhod iz lakirnice. Prav tako pa imajo svoj vhod / izhod tudi zaposleni in poslovne stranke.
8. Ureditev parcele namenjene gradnji
Objekt je z zunanjimi površinami definiran na zemljišču, ki je po namenski rabi določeno za proizvodno dejavnost. Poleg poslovno - proizvodnega objekta se na parceli uredijo še manipulativne in parkirne površine ter določi območje ob objektu za zunanje skladišče. Vse navedeno mora biti razporejeno tako, da omogoča nemoteno funkcioniranje dejavnosti. V južnem delu je na delu zemljišča, ki je po namenski rabi določeno za prometno infrastrukturo, možna ureditev prometnih oziroma parkirnih površin.
Faktor zazidanosti je največ 0,7 in faktor izrabe največ 2,4. Kriterij velja za gradnjo nad terenom. Vrednosti obeh faktorjev ne smejo biti presežene.
Na parceli namenjeni gradnji je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja višjih opornih zidov zaradi strmega terena na južni in zahodni strani ter urejanje brežin.
Poleg dostopa z internega cestnega omrežja se za vozila zaposlenih in obiskovalcev zagotovi ustrezno število parkirnih mest, in sicer:
– pisarniški in upravni prostori (splošno) - 1PM / 30-40M2 neto površine, od tega 20  % za
– obiskovalce;
– rokodelski in industrijski obrati - 1PM / 50-70M2 neto površine ali na 3 zaposlene, od tega 20  % za
– obiskovalce.
Orientacija predvidenega objekta je v smeri sever - jug oziroma čim bolj vzporedna z lokalno cesto in parcelno mejo.
Odmik objekta od parcelne meje naj bo vsaj 5 m. Okrog objekta naj se uredi krožna pot oziroma se uredijo manipulativne in parkirne površine. Preostali del parcele, na južni in zahodni strani oziroma meji, pa se zatravi in zasadi z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami.
9. Ureditev zelenih površin
Zelene površine se urejajo tako, da se zasadijo kvalitetna drevesa in grmovnice. Oblikovanje obstoječih brežin je možno tudi terasasto.
10. Prometno omrežje
Obravnavano območje je v gramoznici, ki leži zahodno od glavne ceste G1-5 Drnovo – Krško in iz katere je v krožnem križišču obstoječ odcep v smeri Velike vasi, in sicer je to lokalna cesta LC 191310 Drnovo - Velika vas. S slednje je narejen odcep v območje gramoznice Drnovo, ki se nahaja severno od lokalne ceste, in sicer do poslovnega območja CGP in Begrad. V notranjosti gramoznice so izvedene notranje cestne povezave do proizvodnih in manipulativnih površin na posameznih parcelah.
Predvidena je opustitev obstoječega priključka z lokalne ceste Drnovo - Velika vas zaradi neustreznosti tehničnim normativom, ter ureditev novega cestnega priključka za območje gramoznice Drnovo. Novi priključek je predviden pravokotno na lokalno cesto in se nahaja cca 300 m od obstoječega krožnega križišča.
V notranjosti gramoznice so predvidene nove dostopne ceste do posameznih parcel, vse cestne povezave pa so smiselno vodene, da obkrožijo posamezne parcele z navezavo na cesto na skrajnem severnem robu, tako da je možen uvoz in izvoz iz območja na različne smeri. Predvidena širina cest je 6,0 m, koridorja pa 9,0 m. V obcestnem pasu in v cesti so rezervirani koridorji za posamezne infrastrukturne in komunalne vode (elektrika, telefon, plinovod, kanalizacija, vodovod).
Iz glavne ceste G1-5 Krško - Drnovo je na severovzhodnem delu predvidena gradnja novega križišča s katerim bo omogočen dostop za objekte ob glavni cesti in objekte v gramozni jami tudi preko tega priključka. Prav tako je predvideno, da se iz novega križišča na severni strani gramozne jame zgradi nova povezovalna cesta, s katero bo omogočeno krožno urejanje prostora.
Priključek iz obravnavane lokacije prihodnjega poslovno - proizvodnega objekta na predvideno interno cestno omrežje je predviden na severni strani parcele.
11. Električno omrežje
Preko južnega dela območja poteka v prečni smeri koridor 20 kV daljnovoda od osi katerega je potreben odmik novega objekta za 10 m.
Na obravnavanem območju je za obstoječo obrtno-proizvodno dejavnost že izvedeno elektroenergetsko omrežje, ki se napaja iz transformatorske postaje v coni in je locirana severovzhodno od obravnavane lokacije.
V območju gramoznice Drnovo se nahajata obstoječi transformatorski postaji TP IGM Sava in TP Togrel. Obstoječa TP IGM Sava ima na razpolago minimalne kapacitete, ki zadoščajo za oskrbo največ enega do dveh uporabnikov. Do izgradnje nove TP ob lokalni cesti za Veliko vas se uporabi odjem iz TP IGM Sava, oziroma ob upoštevanju projektnih pogojev upravljavca.
Priklop novega poslovno - proizvodnega objekta se izvede na obstoječe omrežje preko NN priključnega kablovoda. Za priklop objekta je potrebno zgraditi tudi merilno priključno omarico na vedno dostopnem mestu - prosto stoječa ali na fasadi objekta.
12. Plinovodno omrežje
Območje je oskrbovano z zemeljskim plinom do obstoječih objektov. Pri krožnem križišču (vzhodno od obravnavane lokacije) prečka cono trasa prenosnega plinovoda (50 bar, DN400), in preko priključka napaja merilno regulacijsko postajo MRP Drnovo s priključkom iz prenosnega plinovoda. Iz MRP je izveden plinovodni priključek v obstoječe proizvodno območje Asfaltne baze Drnovo (JE DN 200) in distribucijski plinovod v smeri Brežic (8 bar), v smeri PC Drnovo-zahod s puščenim odcepom za nadaljevanje plinovoda proti Veliki vasi in s plinovodom v smeri naselja Drnovo z odcepom proti PC Drnovo-jug (oba 4 bar).
Obstoječi plinovod do PC Drnovo-zahod poteka ob vznožju območja (ob lokalni cesti Drnovo - Velika vas) in se ob uvozni cesti spusti v gramozno jamo. Plinovod je zgrajen za delovni nadtlak 4 bar in cevjo iz PE 125. Za ogrevanje in drugo energetsko uporabo je predvidena priključitev na plinovodno omrežje. Potek plinovoda je predviden skupaj z ostalimi komunalnimi napravami v cestah.
13. Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Za potrebe predvidenega poslovno - proizvodnega objekta se izvede nov priključek na telekomunikacijsko omrežje po pogojih upravljavca omrežja. TK omrežje je predvideno v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški, in sicer v obcestnem koridorju.
Ob vzhodnem delu, ob robu glavne ceste G1 - 5 Drnovo - Krško, poteka glavni TK vod, v križišču na Drnovem pa je prosto stoječa telefonska razdelilna omarica. Točka navezave je predvidena v jašku vzhodno od lokacije, in sicer v predvidenem obcestnem koridorju dovozne ceste za Begrad. Pri poteku preko prometnih površin se kabelska kanalizacija obetonira. Približevanje in morebitno križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.
14. Vodovodno omrežje
Za napajanje predvidenega objekta s pitno, sanitarno in požarno vodo se izvede nov priključek iz obstoječega vodovoda, ki poteka na območju gramoznice.
Območje Gramoznice Drnovo je v neposredni bližini črpališča Drnovo. Od črpališča Drnovo poteka ob glavni cesti G1-5 Drnovo - Krško vodovodni razvod DN 150, ter novi razvod vodovoda DN 125, ki je napeljan v gramoznico do objekta Willy Stadler. Navezava novega objekta je predvidena na ta slednji razvod vodovoda, ki poteka ob dovozni cesti. Na parceli se predvidi priključni vodomerni jašek.
15. Kanalizacijsko omrežje (komunalne odpadne, padavinske vode in tehnološke vode)
Območje nima kanalizacijskega sistema. V začetni fazi izgradnje območja se zgradi nepretočna vodotesna greznica, ki se je po potrebi prazni. Lokacija greznice je predvidena v severnem delu prihodnje parcele.
Po realizaciji kanalizacijskega omrežja na območju Drnovega se objekti (obstoječi in novi) priklopijo na predviden kanalizacijski kolektor in s tem na čistilno napravo. Priključitev obravnavane lokacije je predvidena s potekom kanalizacije vzhodno od zemljišča vse do dovozne ceste. Predvidena je izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu.
V severozahodnem delu cone je rezerviran prostor za zbiralnik fekalne kanalizacije (črpališče), kamor se bo zbirala fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na kolektor Velika vas - Krško. Tehnološke odpadne vode je treba pred izpustom v kanalizacijsko omrežje ustrezno prečistiti skladno z veljavno zakonodajo.
Padavinske vode s strešin se odvodnjava direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Odpadne padavinske vode iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko lovilcev olj in bencina odvaja v meteorno kanalizacijo.
16. Ogrevanje
Ogrevanje novega objekta je možno iz lastne kotlovnice na lahko kurilno olje ali zemeljski plin. Ogrevanje objekta je možno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja. Ogrevanje objekta se po izgradnji javnega plinovodnega omrežja lahko vrši preko tega omrežja.
17. Odpadki
Za odvoz komunalnih odpadkov se predvidi odjemno mesto, kamor se namestijo posode. Ostale odpadke (papir, steklo ...) se zbira ločeno na ekološkem otoku, ki se uredi v sklopu cone. Zbiranje in ravnanje z odpadnimi surovinami iz dejavnosti proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov in gradbenimi odpadki, se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo. Tip, velikost/prostornino in število posod določi izvajalec javne službe, glede na predvideno količino odpadkov. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Odpadki se odvažajo na deponijo ali vračajo v nadaljnjo predelavo.
18. Varovanje pred prekomernim hrupom
Obravnavano območje leži v poslovno - proizvodni coni, in sicer na nižje ležečem terenu v gramoznici Drnovo. Lokacija je v bližini glavne ceste ter severno od lokalne ceste LC 191310 Drnovo - Velika vas, ki tudi predstavlja obstoječ vir hrupa. Obravnavano območje meji na zahodni strani na kmetijske površine, ki so zaradi lege ob lokalni cesti v smislu hrupa že degradirane. Po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) je uvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so dovoljene za to območje. Glede načrtovane dejavnosti ni pričakovati preseganja emisij hrupa.
19. Varovanje pred onesnaženjem zraka
Glavni onesnaževalec zraka na območju je tranzitni promet na glavni in lokalni cesti, ter lega v območju obstoječih proizvodnih dejavnosti. Glede na dejavnost ni pričakovati preseganja dovoljenih koncentracij v zunanjem zraku.
20. Varovanje pred onesnaženjem voda
Obravnavano območje se na osnovi elaborata Študija varovanja podtalnice Krškega polja (Pl -projekt inženiring Ljubljana, 1996) in kot obvezno državno izhodišče nahaja v varovanem območju podzemne vode (pas 3/1 - najširši varstveni pas z blažjim režimom varovanja, kjer velja omejitev gradnje, oziroma mora biti le ta usmerjena), kjer je obvezna gradnja vodotesne javne in interne kanalizacije (komunalnih odpadnih, padavinskih in tehnoloških voda) in priključitev vseh objektov nanjo za odvajanje odpadnih vod, ter pravilno ravnanje z odpadki. Dovoljena je čista industrijska obrt z urejenimi čistilnimi napravami. Vse predvidene ureditve morajo slediti varovanju podtalnice. Upoštevati je potrebno tudi študijo Vpliv poslovnih con Drnovo - Velika vas in Drnovo vzhod na črpališči Drnovo in Brege (GEOKO d. o. o., Ljubljana, september 2006).
Vsa odpadna voda se v prvi fazi spelje po kanalizaciji v nepretočno vodotesno greznico na redno praznjenje. Po izgradnji kanalizacijskega sistema pa se objekt priključi na ta sistem, ki bo speljan na čistilno napravo.
Vse odpadne vode morajo biti pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezne kvalitete oziroma očiščene, v skladu z veljavno zakonodajo. Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se morajo voditi preko lovilca olj. Prav tako je treba pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno očistiti tehnološke odpadne vode.
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode z objektov se speljejo direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih voda.
V severozahodnem delu območja ureditve je rezerviran prostor za zbiralnik fekalnih voda (črpališče), kamor se zbira fekalna kanalizacija, od tam pa se navezuje na kolektor Velika vas - Krško. Padavinska voda iz utrjenih manipulativnih in parkirnih površin se preko lovilcev olj odvaja v meteorno kanalizacijo.
21. Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot.
22. Varstvo kulturne dediščine
Del zemljišča leži v varovanem območju kulturne dediščine z oznako A3 9815. Izvzet je le skrajni južni del obravnavanega območja. Vsebina dediščine se nanaša na A - arheološki spomenik - Velika vas pri Krškem - arheološko območje s tretjim varstvenim režimom. Slednji dopušča posege na dediščini, tudi popolno prestrukturiranje tkiva, le stanje pred uničenjem je treba dokumentirati oziroma izvajati strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
23. Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
24. Potres
Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni za VIII. stopnjo MCS lestvice in skladno s projektnim pospeškom tal.
25. Etapnost izvedbe
Izvajanje posegov se izvaja etapno:
– komunalno - energetska in prometna ureditev,
– gradbena dela (gradnja objektov, zunanje ureditve ...).
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
26. Obveznost investitorja
Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti, oziroma sofinancirati cestno komunalno infrastrukturo in energetsko infrastrukturo, ki je opredeljena kot javna infrastruktura.
27. Tolerance
Dopustne so naslednje tolerance:
– zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije objekta z med etažami;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve.
(16) Na območju EUP VEV 091 na površinah za komunalno opremljanje območja poslovne cone Drnovo zahod za gradnjo poslovnih, proizvodnih ali oskrbnih stavb veljajo pogoji:
– Konstrukcija: predvidene so klasično zidane ali montažne stavbe;
– Orientacija stavb: vzporedno z načrtovanimi cestami;
– Faktor zazidanosti: do 0,7;
– Horizontalni gabariti: pravokotne oblike, možnost razgibanih tlorisov;
– Vertikalni gabariti: višina slemena ali najvišjega dela stavbe od kote urjenega terena je do 10 m; kota urejenega terena mora biti skladna s študijo varovanja podtalnice; gradnja kletne etaže ni dopustna;
– Streha: ravna oz. z naklonom do max. 15°;
– Kritina: temnejši toni (rdeča, rjava);
– Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, ki morajo biti med seboj barvno usklajeni; oblikovanje odprtin: svobodno; vhodne oziroma obcestne fasade objektov morajo biti dodatno arhitektonsko oblikovane.
163. člen
(ARM 10, BUČ 10, VED 10, MIK 10, SRE 10, ŠED 10)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na površini za turizem (BT) je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča 
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine 
V enoti BUČ 10 je dopustna gradnja tudi:
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 
241 Objekti za rekreacijo in prosti čas
V enoti SRE 10 je dopustna tudi gradnja:
24110 Športna igrišča, od tega bazen na prostem
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Na površini za turizem (BT) je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe stavbe,
– samostojno parkirišče,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali, samo ribogojnica.
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekt v javni rabi: samo gradbeno inženirski objekti in pomožno cestni objekti.
Dopustne dejavnosti
Na območju (BT) so dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
(P) IZOBRAŽEVANJE
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 
93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
– EUP ARM 10 do 0,2.
– EUP BUČ 10, ŠED 10, VED 10 in MIK 10 do 0,5.
– EUP SER 10 do 0,8.
Konstrukcija
V EUP VED 10 in MIK 10: lesena ali lesena v kombinaciji z zidano. 
Tlorisni gabariti
V EUP VED 10 in MIK 10: pravokotne ali kvadratne oblike, tlorisne velikosti do 60 m2.
Višinski gabariti/etažnost
V EUP VED 10 in MIK 10: P+M, višina objekta je največ 6 m od kote obstoječega terena.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Strehe in kritina
V EUP VED 10 in MIK 10: dopustne so le simetrične dvokapnice, naklona od 30 - 45°.
Fasade stavb
V EUP VED 10 in MIK 10: naravne barve lesa.
4. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA
Zunanja ureditev
Dovozi na parcelo, parkirišča in pešpoti v travnih rešetkah ali iz naravnih materialov (les, pesek, kamen).
5. OSTALI POGOJI
ARM 10
– Dopustna je le dozidava obstoječe stavbe do 50  % površine osnovnega tlorisa.
– Višinski gabarit dozidave ne sme presegati višine obstoječe stavbe.
– Dozidava mora biti oblikovno usklajena z obstoječim objektom (fasada, naklon strehe, kritina).
– Ohranja se obstoječa gozdna vegetacija.
– Parkirišča je dopustno urediti v asfaltni izvedbi.
– Na območju ohranjanja NV in habitatov vodnih in obvodnih organizmov se vzrejna dejavnost v ribniku načrtuje oziroma izvaja le z avtohtonimi vrstami; tujih vrst se v ribniku ne vzreja. Dotok in iztok iz ribnika se uredi tako, da bo onemogočeno uhajanje morebitnih obstoječih tujih vrst iz ribnika v potok. Obrežna vegetacija se ohranja.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
VED 10
– Na območju ohranjanja habitata večjega števila vrst se gozd in gozdni rob ohranjata.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
MIK 10
Na območju varovanja habitatov številnih vrst se stavbe umestijo ob obstoječo asfaltno cesto in prednostno na že degradirano površino. Gozd in gozdni rob se v največji možni meri ohranja. 
SRE 10
– Obstoječ prvotni objekt restavracije ohranja avtohtono zasnovo. Pri novogradnji hotela so dopustna odstopanja od skupnih in podrobnejših izvedbenih pogojev za oblikovanje stavb in ureditev okolice, pri čemer je treba vzpostaviti primeren odnos do obstoječih objektov ter vključevanje v kulturno krajino.
– Pogoji za oblikovanje novih stavb:
– tlorisni gabarit: podolgovate, nepravilne (pahljačaste) oblike, členjen po dolžini,
– max. etažnost objekta: K+P+1 (ravna streha) oz. K+P+1+M (dvokapnica), višina slemena je max. 10 m od kote terena pri vhodu v objekt. Ni pogoja glede višine kolenčnega zidu,
– strehe: dvokapnice naklona 30- 35°, dopustna kombinacija z ravnimi strehami, terasami in zazelenjenimi strehami. Klasične frčade in čopi niso dopustni,
– fasada: dopustna tudi v zemeljsko rdeči barvi. 
– Velikost parcele, namenjene gradnji se prilagodi tehnologiji in potrebam dejavnosti.
– Za širitev obstoječega gostinsko turističnega kompleksa je treba urediti stanje dovozne ceste JP 692556 Sremiška-Tri lučke (odmera, parcelacija, lastništvo), urediti cestno izogibališče in cestni priključek na lokalno cesto LC 191081 Videm- Bučerca-Sremič-Videm.
ŠED 10
– Ob stavbi se uredita dvorišče in parkirišče. Strm teren ob objektu se nivojsko uredi s kamnitimi podpornimi zidovi. Celotno območje se zasadi z avtohtono drevesno vegetacijo, tako, da objekt vizualno ne izstopa iz okolice.
– Območje je v vplivnem območju nekdanjega rudnika Senovo, zato je pred posegi treba izdelati predhodno preveritev (analizo stabilnosti tal) za opredelitev omilitvenih ukrepov za preprečevanje plazenja tal in erozije.
– Na območju vodnih in priobalnih zemljišč površinskih vodotokov (Črni studenec), 5 m levo in desno od vodnega zemljišča potoka gradnja stavb centralnih dejavnosti ni dopustna.
– Na vodovarstvenem območju je prepovedano izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva. 
– V Dovški potok se ne posega, obrežna vegetacija se ohranja. Gozdni rob se ohranja.
– Na območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
164. člen
(ANO 11, DOB 11, GCA 11, GLE 11, GRA 11, KOP 11, MAP 11, REŠ 11, SPD 11, TRG 11)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja:
2411 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
– 1265 Stavbe za šport: - pomožne stavbe na športnih igriščih
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
– majhna stavba, samo drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, zimski vrt in podobni objekti,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, 
– samostojno parkirišče
V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) v enotah DOB 11 in KOP 11 je dopustna gradnja:
– pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču: samo objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor delovanja smučišč ter priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav in za reševanje, razsvetljava smučišča, naprave za zasneževanje smučišča
V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) v enoti REŠ 11 je dopustna gradnja lope za spravilo opreme in senčnice
Dopustne dejavnosti
Na območju so dopustne dejavnosti:
(I) GOSTINSTVO
55 Gostinske nastanitvene dejavnosti
56 Dejavnosti strežbe jedi in pijač
(P) IZOBRAŽEVANJE
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen 93.13 Obratovanje fitnes objektov, 93.21 Dejavnosti zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnosti marin 
(S) DRUGE DEJAVNOSTI: 94 Dejavnosti članskih organizacij 
2. VELIKOST OBJEKTOV
Tlorisni gabariti
Maksimalna tlorisna velikost stavbe za šport je 100 m2.
Višinski gabariti/etažnost
Stavba za šport: P+M, kota slemena največ 7 m od kote najnižjega urejenega terena ob objektu.
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Parcele se prosto oblikujejo glede na razpoložljiv prostor in potrebe dejavnosti.
4. OSTALI POGOJI
ANO 11, TRG 11
Dopustna je le obnova skakalnice za smučarske skoke.
DOB 11
– Pred ureditvijo travnatih športnih igrišč in postavitvijo otroških igral se degradirana površina severno od koče sanira z nasutjem, zavaruje pred udorom kamenja in rob zasadi z avtohtono vegetacijo. Na platoju vzhodno od koče in ceste se uredi parkirišče. Ostale površine se ohranjajo v obstoječi dejanski rabi prostora (travnik in gozd). Na delu travnika se uredi smučišče.
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
GCA 11
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) se zgradi pritlična stavba za šport, tlorisne velikosti do 10 x 13 m. Višina objekta je do 8,5 m od najnižje kote urejenega terena ob objektu. 
GLE 11
Na območju se uredi igrišče. Ob severnem robu zelenih površin se izvede zasaditev, ob cesti pa se uredi parkirišče za potrebe igrišča.
GRA 11 
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi:
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
Stavba se dozida v smeri severa, velikost dozidave do 8 x 12 m, višina dozidave do višine obstoječega objekta. Zaradi členjenosti se dozidava izvede z zamikom najmanj 1 m od linije obstoječe stavbe. Ob objektu je dopustna postavitev pritličnega lesenega hrama velikosti do 8 x 12 m, višine do 7 m in večnamenskega kozolca velikosti do 150 m2, višine do 10 m, strehe so simetrične dvokapnice z naklonom od 40 – 45 stopinj, kritina bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve. Dopustne so fasade, izvedene v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, okenske in vratne odprtine pokončne in pravokotne oblike, simetrično razporejene. Uporabljajo se avtohtona gradiva (les, kamen).
– V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna postavitev lesenih pritličnih paviljonov, velikosti do 4 x 4 m ali do 6 x 6 m za potrebe učilnic v naravi, izvedbo mladinskih taborov in kulturno-rekreacijskih dejavnosti. Ob objektu se uredi tlakovano dvorišče, ob dovozni cesti pa parkirišče iz travnih plošč. Ob robu jase se izvede peščena ali travnata pot, ki povezuje paviljone, sredi jase, pa se uredi igrišče za igre z žogo.
– Na območju varstva memorialne dediščine je treba ohranjati, avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
– Na območju ohranjanja habitatov večjega števila vrst se gozd in gozdni rob ohranja. Športna igrišča se v največji možni meri ohranja v travnati izvedbi. 
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
MAP 11
– Ob meji območja se izvede zasaditev z avtohtonim drevjem in grmičevjem.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
REŠ 11
– Pritlična lesena lopa za spravilo opreme s senčnico je dopustna tlorisne velikosti do 30 m2. Dopustna je dvokapna, ravna ali enokapna streha.
– Zaradi možnega vpliva nekdanjega rudnika Senovo je pred posegi treba pridobiti geološko-geotehnično mnenje.
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
SPD 11 
V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) se prenovi obstoječa skakalnica za smučarske skoke z novo naletno smučino in dogradi pripadajočo infrastrukturo za močenje in zajetje vode. Ob obstoječi skakalnici se zgradi nova manjša skakalnica, velikosti do 120 m2. Na zelenih površinah, ob vznožju skakalnice se ohranja travnato športno igrišče.
TRG 11
Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
165. člen
(ŠED 121, ŠED 122, REŠ 121, REŠ 122, REŠ 123)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
V sklopu zelenih površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja:
24201 Obrambni objekti; samo strelišče, vadbišče in podobno
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
1265 Stavbe za šport (samo pomožna stavba na športnih igriščih, sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite)
Na površinah razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak) veljajo glede vrste objektov, dopustnih dejavnosti ter velikosti in oblikovnih pogojev za gradnjo objektov enaki pogoji, kot so navedeni v členu »Površine razpršene poselitve za pretežno stanovanjsko gradnjo in površine kmetije«.
Za kmetijska in gozdna zemljišča ter območja prometnih površin veljajo določila iz poglavja III/3. točka 3.1.18 Ostali odprti prostor.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
V enoti REŠ 122 je na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in zelenih površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS), severno od obstoječe prometne površine dopustna postavitev:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (samo lopa, nadstrešek, senčnica),
– pomožni objekti v javni rabi (samo sanitarna enota, objekt za razsvetljavo),
– ograja (samo varovalna ograja),
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, 
– samostojno parkirišče,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja.
Stavbe je dopustno umeščati le na drugem območju centralnih dejavnosti (CD).
Dopustne dejavnosti
Dopustne dejavnosti:
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas
2. OSTALI POGOJI
ŠED 121, 
ŠED 122, 
REŠ 121, 
REŠ 122, 
REŠ 123
– Za gradnjo vseh objektov in za ureditve na degradiranem rudniškem območju Rudnika Senovo je treba pridobiti geološko mnenje o primernosti posega v prostor.
– Na območju Zakova in Reštanja se odstranijo naslednji površinski in jamski objekti: jašek Zakov s strojnico; zapihovalna postaja Zakov s priključki na zapihovalni vpadnik Zakov; zapihovalni vpadnik Zakov; vhodni rov Reštanj III. obzor k. 384. 
– Ohranijo, restavrirajo ali sanirajo se naslednji objekti: izvozni stolp in strojnica Reštanj; bunker pri strojnici Reštanj; ostanki rudniške žičnice; portalni rov v rov Reštanj.
– Sanirajo se rušna in plazovita območja na eksploatacijskem območju rudnika Senovo ter uredijo degradirane površine odprtega kopa Reštanj. V sklopu sanacijskih del se izvedejo izravnave terena z ureditvijo odvodnjavanja, zaprstitvijo in zasaditvijo avtohtone vegetacije, ureditvijo ceste Senovo – Reštanj, komunalne ceste Reštanj – domačija Zakšek in ureditvijo kmetijskih zemljišč. 
– Izvede se pogozditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami na območju, ki leži med obstoječim rušnim območjem in nekdanjim odprtim kopom.
– Dopustna je izgradnja nove dovozne ceste do kmetije Razum.
– V enoti ŠED 122 je na območju gozda dopustno uredi sprehajalne poti, trim steze in zimsko sankališče. Ureditve se izvedejo kot preplet skozi naravno območje tako, da so posegi v naravno okolje minimalni. Zadrži se avtonomnost obstoječe vegetacije. Ureditve se načrtujejo na podlagi mnenja geologa in v skladu s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju varovane NV Dovški potok se ne odstranjuje obrežne vegetacije in onesnažuje vodotoka.
– V enoti REŠ 123 se ob gobarni, urejeni v zapuščenem horizontalnem vstopu v rov Reštanj, na vzhodu rudniškega območja uredi manipulativni plato in pristopno cesto do rova s parkirišči ter drugo spremljajočo infrastrukturo. Gobarno je dopustno razširiti.
– Na območju varovane narave in biotske pestrosti se v enoti REŠ 122 streljanje ne izvaja od vključno aprila do vključno junija. 
– Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
 
– Na vodovarstvenem območju v enotah ŠED 121, ŠED 122 in REŠ 121 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode
– V enoti REŠ 122 je v okviru stavbe za šport dopustno urediti pisarne oziroma klubski prostor za dejavnosti na tem območju. 
Poleg strelskih dejavnosti se na obravnavano območje umeščajo še dodatne športno-rekreativne dejavnosti, in sicer v osredju severnega dela paintball in softball, na skrajnem severu pa adrenalinski park v gozdu. Dodatne ovire in kulise za izvajanje paintballa je treba po končani aktivnosti odstraniti iz terena in pospraviti v skladiščne prostore. Za potrebe adrenalinskega parka se uredi lesena konstrukcija oziroma poligon v gozdu. Preko območja, po makadamski poti na severni strani je možna ureditev tekaških, kolesarskih in »downhill« prog ter sprehajalnih poti. Gradnja infrastrukture za potrebe dejavnosti se izvaja po pogojih upravljavcev GJI.
Oblikovni in drugi pogoji:
– tlorisne velikosti stavb do 80 m2,
– višina stavb je pritličje, višine do 7 m od kote obstoječega terena,
– streha je simetrična dvokapnica, naklona 30 do 45 stopinj, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe, izvedba frčad in čopov ni dopustna,
– kritina je opečne redeče ali temno sive barve,
– fasada je iz naravnih materialov (omet, les, kamen),
– faktor zazidanosti je do 0,6.
166. člen
(ANO 131 - ANO 133, ANŽ 131 – ANŽ 1311, APR 131 - APR 1311, APV 131 - APV 137, ARM 131 - ARM 1322, ART 131 - ART 137, BPD 131 - BPD 1330, BPS 131 - BPS 139, BRE 131 - BRE 135, BRO 131 - BRO 134, BRP 131 - BRP 135, BUČ 131 - BUČ 1311, BZG 131 - BZG 139, BZR 131 - BZR 139, CEL 13, CES 13, CIR 131 - CIR 139, ČPK 131 - ČPK 138, DDV 131 - DDV 134, DLC 131 - DLC 133, DLE 131 - DLE 1353, DLL 131 - DLL 136, DOB 131 - DOB 1338, DOK 131 - DOK 133, DOL 131 - DOL 139, DOV 131 - DOV 1334, DPL 131 - DPL 137, DRN 131 - DRN 135, DUN 131 - DUN 138, DVR 131 - DVR 134, FRL 13, GDL 131- GDL 134, GLE 131 - GLE 1318, GLV 131 - GLV 135, GMA 131 - GMA 1321, GOL 131 - GOL 138, GOR 131 - GOR 138, GOV 13, GPI 13, GPR 131 - GPR 1310, GRA 131 - GRA 132, GRR 131 - GRR 133, GRŽ 131 - GRŽ 132, GVR 131 - GVR 133, HRA 131 - HRA 132, IVD 131 - IVD 1310, JLN 131- JLN 139, JLŠ 131 - JLŠ 132, KČN 131 - KČN 132, KLC 131 - KLC 1313, KLŠ 131 - KLŠ 1314, KOB 13, KOP 131 - KOP 1317, KOS 131 - KOS 1316, KRE 131 - KRE 1315, KRT 131 - KRT 133, KRŽ 131 - KRŽ 134, LBJ 13, LIB 131 - LIB 1320, LKE 131 - LKE 1312, LOK 131 - LOK 1316, LOM 131 - LOM 1310, MAK 131 - MAK 1327, MAM 131 - MAM 134, MAP 13, MAT 131 - MAT 132, MIK 131 - MIK 1311, MKO 131 - MKO 133, MSE 131 - MSE 1347, NEM 13, NGR 131 - NGR 135, NOG 131 - NOG 1318, OSR 131 - OSR 133, PDC 131 - PDC 1314, PDL 131 - PDL 1349, PES 131 - PES 133, PJG 131 - PJG 134, PLE 131 - PLE 1310, POK 13 , POV 131 - POV 133, PPL 131 - PPL 133, PPR 131 - PPR 1310, PRI 131 - PRI 133, PRM 131 - PRM 134, RAI 131 - RAI 1310, RAK 131 - RAK 1312, RAV 131 - RAV 132, RAZ 131 - RAZ 1312, REŠ 131 - REŠ 1338, ROŽ 131 - ROŽ 1330, RPZ 131 - RPZ 1336, SEL 131 - SEL 133, SEN 131 - SEN 13 26, SGP 131 - SGP 136, SLI 131 - SLI 137, SLV 131 - SLV 134, SMČ 131 - SMČ 13 5, SNŠ 131 - SNŠ 1316, SNŽ 131 - SNŽ 133, SPD 131 - SPD 1310, SPL 13, SPP 131 - SPP 132, SPR 131 - SPR 138, SRA 131 - SRA 134, SRB 131 - SRB 133, SRE 131 - SRE 1349, SRP 13, SSG 131 - SSG 134, STK 13 , STO 131 - STO 1329, STR 131 - STR 1319, STŽ 131 - STŽ 134, ŠED 131 - ŠED 1313, ŠUT 13, TRG 131 - TRG 1321, VED 131 - VED 1322, VEK 131 - VEK 1326, VEN 131 - VEN 133, VET 131 - VET 132, VEV 131 - VEV 133, VIH 13, VLV 131 - VLV 139, VPP 131 - VPP 136, VRH 131 - VRH 135, ZAB 131 - ZAB 138, ZDO 131 - ZDO 1325, ZLK 131 - ZLK 1313, ŽAB 131 - ŽAB 132, ŽEN 131 - ŽEN 139)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na površinah razpršene poselitve (As, Ak) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, samo zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno ter pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno
Na površini razpršene poselitve (Ak) je dopustna gradnja le ene stanovanjske stavbe za potrebe kmetije. Sprememba namembnosti nestanovanjskih kmetijskih stavb v stanovanjsko stavbo in s tem določitev nove parcele namenjene gradnji ni dopustna.
Če ima lastnik na površinah razpršene poselitve (As, Ak) registrirano dejavnost je dopustna tudi gradnja naslednjih stavb:
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1251 Industrijske stavbe, samo delavnice, pekarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice
12301 Trgovske stavbe, samo samostojne prodajalne za prodajo izdelkov, vezanih na kmetijsko dejavnost
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, samo hladilnice in specializirana skladišča za kmetijske pridelke 
Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) gradnja stavb ni dopustna razen v EUP STR 1319 kjer je dopustna gradnja:
12722 Pokopališke stavbe
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
12722 Pokopališke stavbe
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
– Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: 
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost. 
Dopustne dejavnosti
Dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
02 Gozdarstvo
03 Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10 Proizvodnja živil
11 Proizvodnja pijač
13 Proizvodnja tekstilij
14 Proizvodnja oblačil
15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
23.41 Proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike
23.49 Proizvodnja drugih keramičnih izdelkov
23.7 Obdelava naravnega kamna
(F) GRADBENIŠTVO
43 Specializirana gradbena dela
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
(I) GOSTINSTVO
55.202 Turistične kmetije s sobami
55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
69 Pravne in računovodske dejavnosti 
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje
73 Oglaševanje in raziskovanje trga
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti 
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77.3 Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v najem in zakup
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
82.3 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
88 Socialno varstvo brez nastanitve 
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 
90.03 Umetniško ustvarjanje 
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO 
2. VELIKOST OBJEKTOV
Faktor zazidanosti
Do 0,4.
Tlorisni gabariti
Tlorisna površina stanovanjske stavbe (skupno z vsemi dozidavami) je do 150 m2. Ostale stavbe skladno s programom.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Strehe in kritina
Kritina: dopustna tudi slamnata ali lesena streha.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Velikost parcele namenjene gradnji stanovanjske stavbe na As je najmanj 400 m2.
5. OSTALI POGOJI
ARM 1315
Na vzhodnem delu enote je pritok Lokovškega potoka, od katerega 5 m levo in desno gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna.
ARM 1316, ARM 1317, ARM 1321,
BPD 1329, BPS 136, BRO 133, BRO 134, BZG 131, BZG 132, BZG 133, BZG 139, DPL 133, 
DPL 134, DRN 131, DRN 132, DRN 133, DUN 131, DUN 132, DUN 133, DUN 134, DUN 135, GLE 131, GLE 132, GLE 133, GLE 134, GLE 135GLE 137, GLE 1310, GMA 131, GMA 132, GMA 133, GMA 134, GMA 135, GMA 136, GMA 1321, GOL 135, LIB 131, LIB 132, LIB 133, LIB 134, LIB 1319, LOK 133, LOK 139, LOK1310, LOK 1311, LOK 1312, LOK 1313, LOK 1314, LOK 1315, LOK 1316, NEM 13, NGR 133, 
PDC 1310, PDC 1312, PDC 1314,
RAZ 133, ROŽ 136, SGP 135, SGP 136, SLI 131, SLI 132, SNŠ 1315, SPP 131, SPP 132, STŽ 133, STO 133
STO 1314, STO 1315, STO 1316
TRG 1320,
VEK 133, VEK 134, VEK 1313, VEK 1324, VEK 1325, VEK 1326, VEV 133, VIH 13, VPP 135, VPP 136
Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
BRP 131, BRP 132, BRP 133, 
BRP 134, BRP 135 
(Naselbinska dediščina Vinske gorice) 
– Ohranja se slemenska zasnova območja in kakovostni arhitekturni tipi stavb. 
– Neustrezno arhitekturno oblikovane stavbe se sanirajo s povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture. Velikosti in oblikovni pogoji pri sanaciji: 
– podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2,
– etažnost: do K+P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri podkletenih stavbah je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni strani,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40–45 stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme in daljša stranica stavb sta vedno vzporedna s plastnicami,
– kritina: bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve, 
– fasada: izvedena v zaglajenem ometu bele ali pastelne barve, dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa, 
– Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m.
– Podporni zidovi so na podlagi predhodne preveritve dopustni le zaradi geostatične varnosti objektov. 
ANŽ 138, ANŽ 139, ANŽ 1310, ANŽ 1311, ARM 1316, ARM 1318, ARM 1319, ARM 1320, ART 132, BPD 132, BPD 133, BPD 134, BPD 135, BPD 136, BPD 1310, BPD 1311, BPD 1330, CEL 13, CES 13, ČPK 131, ČPK 132, ČPK 133, 
Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
ČPK 134, ČPK 135, ČPK 136, ČPK 137, ČPK 138, DLC 131, DLC 132, DLC 133, DOB 1317, DOB 1318, DOB 1319, DOB 1322, DOB 1325, DOB 1326, DOB 1327,
DOB 1328, DOB 1330, DOB 1331
DOB 1332, DOL 131, DOL 132, DOL 133, DOL 134, DOV 131
DOV 132, DOV 133, DOV 135 , DRN 132, DRN 133, DRN 134,
DRN 135, DUN 131, DUN 132,
DUN 133, DUN 134, DUN 135, 
DUN 136, DUN 137, DUN 13 8, FRL 13, GDL 131, GDL 132, GDL 133, GDL 134, GOL 131, GOL 138, GOR 131, GOR 132, GOR 133, GOR 134, GOR 135, GPR 131, 
GPR 1310, GPR 132, GPR 133,
GPR 134, GPR 135, GPR 136,
GPR 137, GPR 138, GPR 139, GRR 131, GRR 132, GRR 133, JLN 131, JLN 132, JLN 133, JLN 136, JLN 137, JLN 138, JLN 139, KČN 131, 
KČN 132,
KLC 1310, KLC 1311, KLC 1312, KLC 1313, KLC 134, KLC 137, KLC 138, KLC 139, KOS 132, KOS 133, KOS 136, KRT 131, 
KRT 133, LKE 131, LKE 132, LOK 1310, LOK 1311, LOK 1312,
LOK 1313, LOK 136, LOK 137, LOK 138, LOK 139, LOM 131, LOM 1310, LOM 132, LOM 133, LOM 134, LOM 135, LOM 136, LOM 137, LOM 138, LOM 139, MAT 131, OSR 131, OSR 132, OSR 133, PDC 133, PES 132,
PES 133, PJG 131, PLE 1310, PLE 138, PLE 139, PPR 1310, 
PPR 136, PPR 137, RAK 131, RAZ 131, RAZ 1310, RAZ 1311, RAZ 1312, RAZ 132, RAZ 133, RAZ 134, RAZ 135, RAZ 136, RAZ 137, RAZ 138,
 
RAZ 139, REŠ 1314, RPZ 1333, RPZ 137, SMČ 131, SMČ 132, SRA 131, 
SRA 132, SRA 133, SRA 134, STK 13, ŠED 131, ŠED 1310, ŠED 1311, ŠED 1312, ŠED 132, ŠED 133, ŠED 134, ŠED 135, ŠED 136, ŠED 137, ŠED 138, ŠED 139, TRG 131, TRG 132, TRG 133, TRG 134, TRG 135, TRG 136, VED 1314, VED 1315, VEN 133, VET 131, VET 132, ZDO 1310, ZDO 1311, ZDO 1312, ZDO 1313, ZDO 1314, ZDO 1315, ZDO 1316, ZDO 1317, ZDO 1318, ZDO 1319, ZDO 1320, ZDO 1321, ZDO 1322, ZDO 1323, ZDO 1324, ZDO 1325
 
DLL 131-136,
FRL 13, GRA 131, GRA 132, SGP 131¸ SGP 132, SGP 133, SGP 134, GRA 135, 136, SLV 132, SLV 134, ŠUT 13, ŽAB 132
Velikost in oblikovni pogoji: 
– podolžni tloris brez izzidkov,
– etažnost: do K+P+M, klet mora biti najmanj z ene strani vkopana,
– streha: simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 - 45 stopinj,
– kritina: opečna (bobrovec, zareznik ali betonski zareznik opečnato rdeče barve), 
– Fasada: okenske in vratne odprtine pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Dopustna uporaba le naravnih materialov (kombinacija lesa, zaglajenega ometa v beli ali pastelni barvi in kamna). Izvedba balkonov na čelnih fasadah ni dopustna.
BRO 131, BRO 133, BRO 134, DRN 133, DRN 132, MAM 131, MAM 132, MAM 133, PES 131, SEL 132, SEL 133
SSG 133
Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
KOS 135, 
KRT 131, 
PDC 1312, 
PDC 1314, 
STŽ 132, 
STŽ 133, 
SNŠ 1315, 
TRG 1320, 
VPP 136
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. 
– Poleg zgornjih pogojev je v enoti VPP 136 v vplivnem območju cerkve sv. Neže zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralne stavbe ni dopustno spreminjati višinske gabarite stavb.
DVR 131
Dopustna je le prenova obstoječih stavb in gradnja novih stavb za potrebe funkcije domačije, pod pogojem, da se stavbe locirajo v vrzeli med obstoječimi.
MAK 1316
– Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. 
– Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota območja:
– tlorisni gabarit: podolžen tloris, brez izzidkov, 
– višinski gabarit: P+M, v primeru gradnje kleti je ta vkopana v zemljo, 
– streha: simetrična dvokapnica, naklon 40-45 stopinj,
– kritina: je temno siva ali opečno rdeča. Osvetlitev podstrešja je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami ali pultnimi okni, 
– fasade: zaglajen omet v beli ali pastelni barvi; balkoni na čelnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni, dopustna izvedba lesenega ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade, okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, okenska stekla deljena na 4 ali 6 pol.
CIR 134, CIR 137, CIR 138, GLE 139, GLV 132, GLV 135, KRE 1315, KRE 132, KRE 133, 
KRŽ 132, REŠ 1310, STR 1317, STR 1319, 
V vplivnem območju kulturne dediščine se morajo posegi in dejavnosti prilagoditi celostnemu ohranjanju dediščine.
MSE 1325, 
STR 139, 
ZDO 132,
Na območju varovane podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
PDL 1312
Na območju vodnih in priobalnih zemljišč površinskih vodotokov 5 m levo in desno od vodnega zemljišča Presladolskega potoka gradnja objektov namenjenih bivanju ni dopustna.
PDL 1313
Na območju levega pritoka Presladolskega potoka na območju obstoječe kmetije (potok je verjetno zacevljen) je treba identificirati potek potoka. 5 m levo in desno od cevi gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna. Kot možnost se dopušča odpiranje potoka in premik struge na rob območja.
POV 132
Novogradnje morajo biti po volumnu in oblikovanju podrejene varovanemu objektu.
SEN 1318
Območje enote tangira izvirni levi pritok Senovskega potoka. 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna.
SLI 137
Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih.
STR 1319
– Stavba mrliške vežice mora biti podrejena obstoječemu varovanemu sakralnemu kompleksu, oblikovno neizpostavljena in usklajena z okoliškim terenom. Varuje se veduta na cerkev. Zunanja ureditev in objekt sta neločljiva celota - objekt je v podrejenem položaju in del oblikovanega terena.
– Velikost in oblikovni pogoji: 
– lega stavbe: na JZ delu zemljišča, vzporedno s plastnicami terena, odmik stavbe od sosednjih parcelnih meja je min. 2,0 m, 
– tlorisne dimenzije: horizontalni gabarit z nadkritjem je podolgovate trapezne oblike dim. 15,00 m x 6,0 m -9,0 m. Kot oblikovni poudarek in zaključek linijske krajinske poteze je dopustna tudi gradnja zidu ter sanacija obstoječega pokopališkega zidu,
– višina stavbe: delno vkopana pritlična stavba višine 2,60 m do 3,50 m merjeno od kote pritličja, 
– kota pritličja: 439,25 (+/- 20 cm),
– streha: ravna ali enokapna z minimalnim naklonom, ki se navezuje na linijo terena, 
– kritina: ekstenzivna zelena streha, 
– konstrukcija: dopustna je kombinacija nosilnih elementov (AB, zidane, lesene, jeklene konstrukcije) po pogojih za VIII. potresno cono, 
– fasada: skladna z okoliškim terenom, delno vkopana in ozelenjena, finalni omet v svetlih peščenih odtenkih, v kombinaciji s steklenimi površinami 
– Ureditev okolice objekta: Zunanja ureditev predstavlja osnovo urejanja in se nanaša na preoblikovanje terena in zelenih površin (zatravitve in delne zasaditve brežin), v manjši meri na oblikovanje parternih površin (dostopi, parkirišča ob cesti v travnih ploščah, utrjenih peščenih površinah ali tlakovanju z vidnimi zelenimi fugami).
– Pred gradnjo mrliške vežice se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav. V primeru, da predhodne arheološke raziskave ne bodo izvedene je zaradi varstva arheoloških ostalin treba pristojnem zavodu omogočiti dostop do zemljišč in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor je dolžan najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih pisno obvestiti pristojni zavod o poteku gradbenih del.
VPP 131
Na območju varovane kulturne krajine je treba pri umeščanju objektov slediti reliefnim značilnostim tako, da bo ohranjeno razmerje med arhitekturno in krajinsko tipologijo. Zapiranje vedut na sakralni objekt ni dopustno.
VPP 136
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. 
– Zaradi ohranjanja sakralne stavbne dediščine je treba pri obstoječem stanovanjskem objektu ohranjati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost dediščine. 
VRH 134
– Na povirju potoka Kaček se varuje vodni vir. 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stanovanjskega objekta ni dopustna.
– Na varovanem območju habitatov vodnih in obvodnih organizmov se obnova mlina na površinah potoka izvede sonaravno, z uporabo naravnih materialov (kamen, les …), uporaba betona ni dopustna. Obrežne vegetacije potoka se ne odstranjuje in potoka se ne onesnažuje.
LIB 136, LIB 137, LIB 138, SLI 131, SLI 132, SLI 133, SLI 134, SLI 135, SSG 131, SSG 134
Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. 
ANŽ 132, ANŽ 135, BPS 138, BRE 133, CIR 134, CIR 135, DLE 1342, DUN 134, , DVR 132, DVR 133, GLV 133, GRR 132, GRR 133, KOS 137, LIB 134, LIB 136, NOG 1312, NOG 133, PES 131, PJG 134, PLE 132, PLE 133, ROŽ 1312, ROŽ 137, ROŽ 139, RPZ 1310, SNŽ 132, SRE 1322, SNE 1346, SSG 131, SSG 134, STO 137
Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
167. člen
(ANO141, ANO 142, APV 14, CEL 14, DDV 14, DPL 14, DUN 14, GOL 14, KRE 14, NEM 141, NEM 142, OSR 14, PDC 141, PDC 142, RAI 14, RAK 141 - RAK 143, SGP 14, SNŠ 14, SRE 141, SRE 142, STK 14, ŠUT 14, TRG 14, VPP 14)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) ter površinah za zidanice (Az) je dopustna gradnja:
Nestanovanjskih stavb:
12713 Stavbe za spravilo pridelka: samo zidanice, stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sušilnica sadja
Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustna gradnja tudi:
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – lope)
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo pomožne stavbe (drvarnica, lopa, uta)
Gradbeno inženirskih objektov:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopov na) komunikacijska omrežja
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Na površinah za zidanice (Az) je dopustna gradnja tudi:
– pomožni objekt v javni rabi: samo pomožni cestni objekti,
– vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo vodni zbiralnik,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: samo zidanica in sušilnica sadja.
Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustna še gradnja:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, samo pritlična enoetažna kmečka lopa.
Pogoji za gradnjo
Pogoji za gradnjo zidanic ali stavbe za spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnice sadja so:
– Pogoj za gradnjo zidanice je, da investitor poseduje predpisano velikost intenzivnega vinograda za gradnjo stavbe za spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnice sadja pa predpisano velikost intenzivnega sadovnjaka. Za predpisano velikost intenzivnega vinograda ali intenzivnega sadovnjaka je na površinah za zidanice Az dopustna gradnja le ene stavbe za spravilo pridelka ne glede na to ali je zgrajena kot manj zahtevana ali nezahtevna stavba. 
– Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je poleg stavbe za spravilo pridelka, ki predstavlja osnovno stavbo dopustna še gradnja druge nestanovanjske kmetijske stavbe- kmečke lope in gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave. Dopustna je gradnja največ dveh vrst majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe dejavnosti.
– Za gradnjo stavbe, ko je vinograd ali sadovnjak na najboljšem kmetijskem zemljišču (K1) mora biti intenzivni vinograd ali sadovnjak velikosti najmanj 30 arov. 
– Investitor mora poleg zahtevane bruto površine intenzivnega vinograda ali intenzivnega sadovnjaka biti še lastnik površine za gradnjo stavbe. Zemljišče mora biti na vinorodnem območju občine. 
 
– Lokacija zemljišča za gradnjo zidanice mora biti na zemljišču, kjer je vinograd ali na zemljišču poleg vinograda (sosednje zemljišče, neposredno ob vinogradu) ali na zemljišču na drugi strani poti. V primeru, da je investitor lastnik vinogradov na različnih lokacijah,, morajo zemljišča le teh biti v istem vinorodnem okolišu na območju občine, oziroma je lahko del zemljišč na območju mejne katastrske občine, ki meji z občino Krško, pod pogojem, da na tem zemljišču ni zidanice.
– Za dokazilo o velikosti vinograda se uporablja register pridelovalcev grozdja in vina. Za dokazilo o velikosti sadovnjaka pa register kmetijskih gospodarstev.
– Za mnenje glede intenzivnosti vinograda ali sadovnjaka se šteje vpis v ustrezen register.
– V zidanici je dopustno urediti prostore za vinotoč in osmico, če ima prosilec najmanj 80 arov vinograda, da predelava grozdja predstavlja osnovno ali dopolnilno dejavnost. 
– Sprememba namembnosti vinotoča, osmice ali prenočitvenih prostorov, ki so v sklopu stavbe, v drugo vrsto gostinskega obrata ali druge namene ni dopustna.
Gradnja stavb na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustna, če ima lastnik poleg zagotavljanja ostalih pogojev za gradnjo zidanic, registrirano tudi gostinsko ali turistično dejavnost.
Dopustne dejavnosti
Na površinah za zidanice (Az) je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01.21 Vinogradništvo
01.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 
10 Proizvodnja živil: predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
11 Proizvodnja pijač: proizvodnja vina iz grozdja, proizvodnja brezalkoholnih pijač
(I) GOSTINSTVO
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
Na površinah za turizem in podobne dejavnosti (At) je dopustno tudi:
(I) GOSTINSTVO
56.104 Začasni gostinski obrat
56.2 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi
56.3 Strežba pij®(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti
2. VELIKOST OBJEKTOV
Tlorisni gabariti
– Pri vinogradih velikosti od 15 – 35 arov in sadovnjakih velikosti od 25 do 35 arov je tlorisna površina stavbe na stiku z zemljiščem največ 45 m2.
– Pri vinogradih in sadovnjakih velikosti od 35 – 50 arov je tlorisna površina stavbe največ 55 m2, pri vinogradih in sadovnjakih velikosti od 50 – 80 arov pa največ 65 m2.
– Pri vinogradih in sadovnjakih velikosti 80 arov in več se tlorisna površina stavbe prilagodi tehnologiji predelave grozdja ali drugega sadja in je velikosti do 150 m2 na stiku z zemljiščem.
– Tlorisna velikost zidanic s prostori za vinotoč in osmico je na stiku z zemljiščem do 150 m2.
– Tlorisna velikost drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb ali pomožne kmetijsko gozdarske stavbe-kmečka lopa in pomožnih stavb je do 30 m2.
– Tlorisi stavb so brez dodatnih volumnov. 
– Vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m,
– Objekt za oglaševanje, oglasne površine do vključno 12 m2 in višine do vključno 5 m,
– Športno igrišče na prostem velikosti do vključno 80 m2.
Višinski gabariti/etažnost
– Etažnost stavb je P. Lahko je delno ali v celoti podkletena, če teren to omogoča, ter brez kolenčnega zidu ali s kolenčnim zidom do 40 cm, skritim v napušču.
– Pri stavbah tlorisne velikosti 80 m2 in več je dopustna izvedba kolenčnega zidu do 80 cm.
– Nestanovanjska kmetijska stavba ali pomožna kmetijsko gozdarska stavba-kmečka lopa je pritlična, enoetažna, višina slemena do 4,8 m.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
Ohranja se slemenska oziroma obcestna pozidava. Stavbe se locirajo tako, da je omogočen prehod do vinogradov ali sadovnjakov.
Strehe in kritina
– Simetrična dvokapnica z naklonom od 40 –45°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico stavbe. 
– Frčade in strešna okna niso dovoljena. Kritina mora biti opečno rdeče barve ali usklajena z barvo kritine sosednjih stavb. Pri stavbah tlorisne velikosti 80 m2 ali več je dopustna izvedba frčad in strešnih oken.
Fasade stavb
– Pri oblikovanju se upoštevajo elementi tradicionalne arhitekture.
– Fasada je praviloma horizontalno členjena, izvedena v zglajenem ometu bele ali pastelne barve, dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Pritlični del stavbe je lahko v celoti iz lesenih plohov. Kleti so zidane v videzu naravnega kamna ali zglajenem ometu bele ali pastelne barve. Stavbno pohištvo je v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa, bela barva in barvne kovine niso dovoljene. Polnila varovalnih ograj (gank) so lesena, obdelana v vidni barvni teksturi lesa. 
– Ob zidanicah se postavijo brajde v leseni konstrukciji ali v kombinaciji z betonsko konstrukcijo.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
– Velikost parcele se določi skladno z namensko rabo prostora, ki zajema objekt in zunanje urejene površine, ki služijo objektu – dostop, parkirišče, zelenice itd.
– Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m.
– Velikost parcele za gradnjo stavb je najmanj 200 m2.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Promet
Na parceli namenjeni gradnji stavb morajo biti zagotovljene parkirne površine glede na dejavnost. Stavbe brez dejavnosti morajo imeti najmanj eno parkirno mesto. V primeru, da parkirišč ni možno zagotoviti ob objektu, se ga zagotovi na drugi lokaciji.
6. OSTALI POGOJI
ANO 141, 
ANO 142
– Na območju enot ni dopustna gradnja zidanic in gradnja stanovanjskih objektov. Na območju »perišča« je ob potoku Potočnice dopustna gradnja lesenega pritličnega nadstreška, velikosti do 50 m2 in višine do 6 m. Ob perišču se uredi park ter zaščitijo obstoječi izviri vode. Ob potoku je dopustna gradnja kozolca, velikosti do 150 m2 za spravilo sena in shranjevanje orodja ter izvajanje turističnih dejavnosti. Razmerje stranic objektov je najmanj do 1:1,5. Višina kozolca je največ do 10 m. Na območju se izvajajo turistične dejavnosti.
– Na vodotoku se pri izvajanju turistični dejavnosti (predstavitev preteklega načina pranja perila) ne uporablja toksičnih snovi, ki lahko onesnažijo potok. Uporablja se izključno voda.
DUN 14 
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. 
– Dopustna je legalizacija stavbe v primeru, ko manjši del stavbe sega izven stavbnega zemljišča. Dele stavb izven stavbnega zemljišča je dopustno legalizirati pod pogojem, da s tem soglašajo pristojni organi, na katerih varstvene režime ali varovalne pasove se posega in upravljavci gospodarske javne infrastrukture.
GOL 14, 
NEM 142, OSR 14
Na območju varovanja sakralne stavbne dediščine v enoti NEM 142 posegi ne smejo degradirati prostorsko integriteto, pričevalnost in dominantnost cerkve.
DUN 14, GOL 14, CEL 14, JLN 14, OSR 14
Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
SGP 14, 
ŠUT 14
Na območju varovanja podzemeljske geomorfološke NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
VPP 14
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. Predvideni posegi ne smejo degradirati prostorskih integritet, pričevalnost in dominantnosti cerkve. 
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja. 
168. člen
(APV 151, APV 152, ART 15, BPD 15, BZG 15, ČPK 15, IVD 15, KLC 15, KOS 15, LIB 15, LKE 15, MAK 15, NOG 151, NOG 152, OSR 15, SNŠ 151- SNŠ 153, ZDO 15)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na površinah za stanovanjsko gradnjo na vinogradniških območjih (Av) je dopustna gradnja:
Stanovanjske stavbe:
111 Enostanovanjske stavbe
Nestanovanjske stavbe:
12713 Stavbe za spravilo pridelka: samo zidanice ali stavbe za spravilo pridelka ali stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov ali sušilnica sadja
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – lope)
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene; samo kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edikula;
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo pomožne stavbe (drvarnica, lopa, uta)
Gradbeni inženirski objekti:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste:
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopov na) komunikacijska omrežja; 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Dopustna je gradnja tudi naslednjih nezahtevnih in enostavnih stavb:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo vodni zbiralnik, 
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: samo kmečka lopa,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: samo zidanica in sušilnica sadja.
Pogoji za gradnjo
– Pogoj za gradnjo stavb na površinah za stanovanjsko gradnjo na vinogradniških območjih (Av) je, da ima investitor poleg stavbnega zemljišča za gradnjo osnovne stavbe najmanj 15 arov bruto površine intenzivnega vinograda ali intenzivnega sadovnjaka. Lokacija zemljišča za gradnjo stavbe mora biti na zemljišču, kjer je vinograd/sadovnjak ali na zemljišču poleg, ali na zemljišču na drugi strani poti. Glede dokazil za velikost in intenzivnost vinograda ali sadovnjaka veljajo enaki pogoji kot so določeni za namensko rabo površin Az in At.
– V kleti enostanovanjske stavbe so praviloma površine za pripravo in spravilo kmetijskih pridelkov v ostalih etažah pa stanovanjske površine.
– Poleg stanovanjske stavbe ali stavbe za spravilo pridelka je dopustna še gradnja le ene vrste druge nestanovanjske kmetijske stavbe (kmečke lope, drvarnice, ute) ter gradnja največ dveh vrst majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave. 
Dopustne dejavnosti
V stavbah je dopustno izvajati naslednje dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 
10 Proizvodnja živil
11 Proizvodnja pijač
(I) GOSTINSTVO
55.202 Turistične kmetije s sobami
55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
56.21 Priložnostna priprava in dostava jedi
56.29 Druga oskrba z jedmi
56.3 Strežba pijač
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
91.0 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti
(T) DEJAVNOSTI GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Dejavnosti v stanovanjskih stavbah je dopustno izvajati do 50  % neto tlorisne površine stavbe. 
2. VELIKOST OBJEKTOV
Tlorisni gabariti
– Podolgovate oblike z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:1,5, brez izzidkov. Maksimalna tlorisna površina osnovne stavbe je 100 m2.
– Tlorisna velikost drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb-kmečka lopa, drvarnica, uta je do 30 m2.
– Vodnjak, višina do vključno 1,5 m, globina do vključno 30 m.
– Športno igrišče na prostem velikosti do vključno 80 m2.
Višinski gabariti/etažnost
– Osnovna stavba do K+P+M, pri čemer je klet največ 0,4 m nad koto najvišjega obstoječega terena ob stavbi. Kota slemena je lahko največ 10 m nad koto najnižjega urejenega terena ob stavbi. 
– Nestanovanjska kmetijska stavba-kmečka lopa, drvarnica uta je pritlična, enoetažna, višina slemena do 4,8 m.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Fasade stavb
Uporabljajo se avtohtoni materiali (les, kamen, zglajen omet v beli in pastelni barvi). 
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Velikost parcele se določi skladno z namensko rabo prostora, ki zajema objekt in zunanje urejene površine, ki služijo objektu – dostop, parkirišče, zelenice, itd.
Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m.
Velikost parcele za stanovanjsko stavbo je najmanj 300 m2 in za nestanovanjske stavbe 200 m2.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Promet
Na območju parcele za gradnjo stavb morata biti zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti in dodatne parkirne površine glede na dejavnost v primeru izvajanja dejavnosti. V primeru, da jih ni možno zagotoviti ob stavbi, jih je dopustno zagotovi na drugi lokaciji.
Kanalizacijsko omrežje
Obvezna je priključitev na malo čistilno napravo.
6. OSTALI POGOJI 
BPD 15, ČPK 15, LKE 15, OSR 15, ZDO 15,
Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
OSR 15
Na varovanem območju profane stavbne dediščine posegi v območje kulturnega spomenika niso dopustni. Izjemoma so posegi dopustni samo po predhodnem strokovnem mnenju in nadzorstvu pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
169. člen
(BRP 16, GRA 16, HRA 16, PRM 16, SGP 16, ŠUT 16)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste gradenj
– Dopustna je le rekonstrukcija, nadomestna gradnja, enakih tlorisnih in višinskih gabaritov ter vzdrževanje stavb.
– Gradnja podpornih zidov na podlagi predhodne preveritve je dopustna izključno zaradi geostatične varnosti objektov in za ohranitev stabilnosti terena. 
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Gradnja dodatno navedenih nezahtevnih in enostavnih stavb je dopustna le v sklopu grajenega območja kmetije ali parcele namenjene gradnji na kateri je zgrajena stanovanjska stavba:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, vetrolov, itd.), 
– stavbe za rejo živali: (hlev, svinjaki, itd.), 
– pomožne kmetijsko gozdarske stavbe,
– stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: (zidanica, sirarna, itd.). 
Dopustne dejavnosti
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
01.21 Vinogradništvo
01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov
02.3 Nabiranje gozdnih dobrin, razen lesa
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
11 Proizvodnja pijač
(I) GOSTINSTVO
55.202 Turistične kmetije s sobami
55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom
55.209 Druge nastanitve za krajši čas
56.3 Strežba pijač
2. VELIKOST OBJEKTOV
Tlorisni gabariti in lega stavb
– Pri nadomestni gradnji je treba upoštevati podolžni tloris z razmerjem stranic 1:1,5 do 1:2. Daljša stranica stavbe je vedno vzporedna s plastnicami terena. 
– Nadomestne stavbe z namembnostjo obstoječe se locira na isti lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50  % tlorisa obstoječe stavbe, ali z zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev urejanja prostora in soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugih upravičenih pogojev-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki.
– Za nadomestne gradnje veljajo pogoji glede tlorisnega gabarita kot so določeni v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)« in v členu »Površine razpršene poselitve za turizem in podobne dejavnosti, zidanice in stavbe za pripravo in spravilo sadja ter orodja (At, Az).
Višinski gabariti/etažnost
– Do K+P+M ali P+M, s kolenčnim zidom do 0,6 m. Pri podkletenih objektih je klet lahko vidna v celoti samo na eni vzdolžni strani.
– Nezahtevne in enostavne stavbe so pritlične v enoetažni izvedbi, višina slemena stavbe za rejo živali, pomožne kmetijsko gozdarske stavbe, stavbe za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost je do 4,6 m.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Splošno
– Ohranja se slemenska zasnova naselja in kakovostni arhitekturni tip stavb. 
– Neustrezno arhitekturno oblikovane stavbe se sanirajo s povzemanjem značilnosti kakovostne arhitekture.
– Podporni zidovi so kamniti, betonski, obloženi z naravnim kamnom in v celoti zazelenjeni.
Streha
Simetrična dvokapna streha z naklonom od 40 – 45 stopinj, izvedba frčad in čopov ni dovoljena. Sleme je vedno vzporedno s plastnicami terena.
Kritina
Bobrovec, zareznik ali betonski zareznik, samo opečnato rdeče barve.
Fasade stavb
Izvedejo se v zglajenem ometu bele ali pastelne barve. Dopustna je kombinacija z lesom (lesen oboj v horizontalnem rastru). Na vzdolžnih fasadah so dopustni leseni ganki, ki morajo biti izvedeni po celotni dolžini fasade. Na ožjih fasadah (zatrepnih) balkoni niso dovoljeni. Okenske in vratne odprtine so pravokotne, pokončne ter simetrično razporejene. Stavbno pohištvo mora biti leseno v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Ohranjajo se prehodi v pobočje z vinogradi, širine najmanj 2,5 m.
5. OSTALI POGOJI
BRP 16
Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
170. člen
(BRO 17, DOK 17, DOV 17, DRN 17, JEL 17, KAN 17, MAM 17, POD 17, PPL 17, SME 17, SPL 17, STŽ 17, ŠUT 17, VEM 17, VID 17)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja:
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Dopustna je tudi gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: 
– pomožni objekt v javni rabi, samo pomožni cestni objekti,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; samo zajem pitne in tehnološke vode.
Dopustne dejavnosti
Dopustno je izvajanje dejavnosti: 
(E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
2. OSTALI POGOJI
 
– Na območju varstvenih pasov vodotoka se gradnja novih objektov na območju okoljske infrastrukture (O) izvaja tako, da se hidrološkega režima vodotoka ne spreminja (ne spreminja se morfologije brežin in obrežnega pasu z nasipavanjem ali poglabljanjem). Ob obstoječih vodotokih se ohranja obstoječa vegetacija in varuje zeleni obvodni pas. Območja se od bližnje okolice vizualno loči z zelenim pasom, ki se zasadi z gručami avtohtonih drevesnih vrst.
– Na območju varovanja zooloških in botaničnih lastnosti NV v enoti KAN 17 se ohranja mejica v največji možni meri.
– V enoti BRO 17 je na območju arheološke dediščine treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju v enotah DOV 17 in DRN 17 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
BRO 17
Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
171. člen
(BRE 18 , BRP 18, DOB 18, GLE 18, GUN 18, MSE 18, REŠ 18, SRE 181- SRE 183)
(1)
Zagotoviti je treba sanacijo nelegalnih kopov. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(2)
Na vodovarstvenem območju se za širitev kamnoloma Gunte (GUN 18) pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. Upošteva se tudi pogoje iz Hidrogeološkega poročila o vplivu kamnoloma Gunte na črpališče pitne vode Rore pri Krškem (t. K-II-30d/c-1/1097, Geološki zavod Slovenije-Oddelek za hidrologijo, 2001). Na območju kamnoloma se v sklopu sanacije ponovno vzpostavi peš povezava iz smeri »starega gradu« Krško proti Guntam.
(3)
Na območju Nature 2000, EPO in HT se površina nelegalnega kopa v Mrčnih selih (MSE 18) ne širi, dopustna je le sanacija za namene odprave nevarnosti za obstoječo kmetijo. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.
(4)
Na varovanem območju podzemeljske geomorfološke NV Karbonati v enotah MSE 18 in BRP 18 je treba ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je potrebno zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
(5)
Na območju gozda in za krčitve gozda v enotah GUN 18, MSE 18, BRP 18 se upošteva naslednje ukrepe:
-
po koriščenju je na območju kamnoloma treba ponovno vzpostaviti gozd. Z izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in
-
vkopov),
-
posegi v gozd izven samega območja izkoriščanja niso dopustni (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti,
-
izdela se projekt sanacije in rekultivacije, v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Na ta projekt sanacije in rekultivacije se pridobi soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin.
-
Pri izvajanju sanacije in rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda za gozdove.
-
Dinamika del pri izkoriščanju mora biti usklajena tako, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3 let:
-
gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije,
-
po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena na sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal,
-
način in izvedba biološke osnove zemljišča mora biti določena s projektom sanacije in rekultivacije.
-
po izvršenem poseku gozda se vrhnja, najmanj 0,3 m debela plast zemlje in humusa, začasno deponira in pri rekultivaciji vrne na isto površino,
-
na terase je potrebno nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni debelini 0,3 m.
172. člen
(GCA 19)
V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe zunaj naselij so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov in izvedba del za potrebe obrambe (novogradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) ter ostale ureditve ter objekte za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
173. člen
(VAR 201-VAR 2011)
(1)
Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije.
(2)
Pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi je treba zagotavljati:
-
pravočasno obnovo oziroma posek prestarelega drevja,
-
malo površinsko izvajanje sečenj,
-
puščanje primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih in območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov,
-
načine spravila in uporabo spravilnih sredstev, kot je določeno z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote,
-
sanacijo poškodovanih tal zaradi preprečevanja erozije,
-
odstranjevanje drevja iz hudourniških strug,
-
pravočasno izvedbo vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in stabilizacijo varovalne vloge gozda in
-
rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in napravami.
(3)
Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo.
174. člen
(splošno)
Ostali odprti prostor sestavljajo najboljša in druga kmetijska zemljišča, gozd, območja prometnih površin in območja voda, ki se nahajajo izven območij naselij. Poleg tega je na območju ostalega odprtega prostora razpršena gradnja, ki je prikazana na podlagi informacije o dejanskem stanju.
175. člen
(razpršena gradnja)
(1)
Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so: stavbe na samotnih kmetijah; stanovanjske stavbe; samostojno locirana gospodarska poslopja ali gospodarska poslopja zgrajena ob stanovanjski stavbi; zidanice; sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini, žage, vinski hrami; lovske koče; stavbe kulturnega ali simbolnega pomena: cerkve, gradovi, kapelice; druge stavbe, ki nimajo določenega stavbenega zemljišča.
(2)
Dopustna gradnja je rušitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % površine osnovnega tlorisa in nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne višine 0,8 m, so dopustne, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za opravljanje dejavnosti. Spremembe namembnosti so dopustne le stavbam samostojne kmetije, katere osnovna dejavnost je kmetijstvo oziroma le dejavnosti: kmetijska proizvodnja in lov ter z njimi povezane storitve in gozdarstvo. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in oblikovanja, kot so določeni v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)«. Pri zidanicah in sadnih lopah so dopustne le nadomestne gradnje, odstranitve objektov, rekonstrukcije objektov in vzdrževanje objekta.
(3)
V stavbah razpršene gradnje so dopustne naslednje dejavnosti: dopolnilne dejavnosti na kmetiji, vinogradništvo, gojenje pečkastega in koščičastega sadja, gojenje drugih sadnih dreves in grmovnic-jagodičevja, gojenje drugih trajnih nasadov- šparglji, druge nastanitve za krajši čas, dejavnost vinotoča.
(4)
Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena gradnji, se le ta določi pod pogoji določenimi v poglavju »Skupni prostorski izvedbeni pogoji«, člen »parcelacija«.
(5)
Na parceli namenjeni gradnji, ki je gradbena parcela, določena samostojni kmetiji ali stanovanjski stavbi in ima pridobljeno dovoljenje, je poleg zgoraj navedenih vrst gradenj dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pogoji gradnje so določeni v točki »2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanje objektov ter parcelacije« in v členu »Površine razpršene poselitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijska gospodarstva (As, Ak)«.
(6)
Nadomestne gradnje z namembnostjo obstoječe so dopustne na isti lokaciji, ali z zamikom vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta ali z zamikom, če to narekujejo pogoji nosilcev, urejanje prostora in soglasodajalcev, ali geološke razmere terena, ali zahteve po večjih odmikih od ceste za izboljšanje prometne varnosti ali drugih upravičenih pogojev-požarni, sanitarni, posebni predpisi oz. odloki.
176. člen
(najboljša in druga kmetijska zemljišča)
(1)
Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi.
(2)
Na območju kmetijskih zemljišč se izvajajo agrarne operacije skladno s predpisom o kmetijskih zemljiščih in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajanje dejavnosti:
-
01: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve ter
-
03: Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(4)
Vrste objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskem zemljišču:
Stavbe
-
12713 Stavbe za spravilo pridelka, samo če gre za kozolec toplar
Gradbeni inženirski objekti
-
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, dopustni le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami
-
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
-
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
-
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
-
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, dopustni so le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu z uredbo:
-
pomožni objekt v javni rabi: nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste; pomožni cestni objekt: dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste.
-
podporni zid dopustno le v okviru agromelioracije in za potrebe preprečitve nestabilnosti zemljišča
-
mala komunalna čistilna naprava,
-
nepretočna greznica,
-
rezervoar,
-
vodnjak,
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, dopustni vsi razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: dopusten je zajem tehnološke in pitne vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik,
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Dopustni so: kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, krmišče za živali in divjad v leseni izvedbi, grajena obora, ki je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju obdana z ograjo, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade ter grajena poljska pot. . Višina ograje do 3,00 m. Ograja se lahko zgradi 0,5 m od sosednje parcele. V primeru, da mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji pa tudi na parcelno mejo.
-
pomožni komunalni objekt,
-
pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, dopustni so samo: objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti.
Stavbe kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, pokrita skladišča za lesna goriva se gradijo le v 20 m pasu ob grajenem območju kmetije. Gradi se lahko le ena stavba iste vrste, med seboj ne smejo biti konstrukcijsko povezane. Kmečka lopa, senik, kašča in pokrito skladišče za lesna goriva se praviloma gradijo v leseni, pritlični izvedbi. Tloris stavb mora biti podolgovatega tlorisa s simetrično dvokapno streho, ki poteka vzporedno z daljšo stranico, naklona 30-45 stopinj. Frčade in strešna okna pri kmetijsko gozdarskih stavbah nista dovoljeni. Kritina je opečno rdeče, temno rjave ali sive barve. Kozolec toplar je velikosti do 180 m2 in višine do 10 m. Višina podpornega zidu je do 1,5 m.
Dopustna je tudi začasna postavitev pomožne kmetijsko gozdarske opreme, ki ni objekt ali grajen, kot so premični čebelnjak, brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža ter smučišče vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami.
Dopustna je tudi postavitev opreme, ki ni objekt kot so: pomol kot vstopno izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru; oder z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.
(5)
Rekonstrukcija lokalnih cest: dopustni so objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste-oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste.
(6)
Pri rekonstrukcijah cest in linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin. Novi posegi se umeščajo tako, da se ne razdrobi posestna struktura.
(7)
Posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na obdelovanje kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sproti sanirati. Po vseh delih je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.
(8)
Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave, se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(9)
Območjem HMO se je treba pri gradnji infrastrukture izogniti. V primeru, da se bo posegalo na HMO sistem, je treba le tega rekonstruirati oziroma prilagoditi za zagotavljanje njegovega nadaljnjega delovanja.
(10)
Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(11)
Na območjih registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(12)
Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so posegi, vključno z agrarnimi operacijami, dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(13)
Na območju arheološke dediščine je treba pred gradnjo opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
(14)
Na vodovarstvenih območjih je treba izdelati gnojilni načrt, ki ga določajo predpisi s področja gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter upoštevati ukrepe iz predpisa za zavarovanje vodnega vira. Gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pretakanja gnojnice v podtalnico.
(15)
Za izvedbo agrarnih operacij je treba upoštevati naslednje ukrepe:
-
komasacije, in melioracije na varovanih območjih, EPO in NV so dopustne le, če se skladajo varstvenimi režimi v zakonskih aktih. Izvajati jih je dopustno pod pogojem, da ne bodo negativno vplivale na varstvene cilje ključnih oziroma kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju ter da ne bodo bistveno spremenile lastnosti NV ali bistveno vplivale na biodiverziteto območja (EPO),
-
v okviru načrtovanja namakanja, osuševanja in komasacij je potrebno izdelati strokovno oceno o vplivih na naravo, kjer se natančneje opredelijo pogoji izvedbe melioracij,
-
namakanje in osuševanje površin se izvaja le na območjih, kjer ni naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov po predpisih o habitatnih tipih,
-
ob odvzemanju vode za namakanje iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljive pretoke,
-
komasacije je treba izvajati v skladu s predpisom o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, ki določa tudi "posebne pogoje obdelave zemljišč, vezane na naravno specifičnost in tradicionalnost" ter "varovanje naravne in kulturne dediščine" kot del idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, itd.,
-
na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo se ohranjajo ekološki elementi, kot so omejki (mejice), grmičevje, mlake, kali, ipd. Te je potrebno v največji možni meri ohraniti.
(16)
V enoti OPR 0211 na zemljiščih v k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3 ter k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop množičnega pogina živali.
(17)
Na območju vojnih grobišč razvidnih v Prikazu stanja prostora je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
177. člen
(gozdna zemljišča)
(1)
Dovoljena je gozdarska dejavnost ter gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom v skladu s predpisi s področja gozdov. Za vse posege v gozd je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(2)
Na območjih, kjer je po namenski rabi gozd, je dopustna krčitev gozda v kmetijske namene do 0.5 ha, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojnega Zavoda za gozdove. Na celotnem območju gozda je treba zagotoviti nemoteno gospodarjenje oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov. Dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(3)
Izkrčitev gozda ne sme povzročiti erozije tal, v ta namen se za izravnavo depresij uporabi zemljino iz površine obravnavanega območja.
(4)
Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
-
vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej,
-
poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh,
-
po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
(5)
Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.
(6)
Pri spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove do sprejetja občinskega podrobnega načrta, ki lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede krajevno delavec pristojnega zavoda za gozdove.
(7)
Vrste dopustnih objektov:
Gradbeni inženirski objekti:
-
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; dopustne so le gozdne ceste, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, gorske kolesarske in jahalne steze, ki se urejajo po obstoječih gozdnih cestah, pristopi do objektov in zemljišč, prometna signalizacija in oprema ter cestne inštalacije,
-
21410 Mostovi in viadukti; samo mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz naravnih materialov,
-
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti; dopustni so le nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške naprave,
-
21530 Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti; dopustni so samo namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za aglomeriolacijo,
-
22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo; dopustni so samo lokalni cevovodi od črpališč ali zajetij do lokalnega vodovodnega omrežja in vodohranov, pripadajoča infrastruktura distribucijskega vodovoda kot so: lokalna vodna zajetja ter vodohrani; 22231 Cevovodi za odpadno vodo; dopustni so kanalski vodi za odvajanje padavinske vode; 22240 Lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja; elektroenergetski in komunikacijski priključki pod pogojem, da se izvajajo v kabelski izvedbi in drugo v soglasju z upravljavcem.
(8)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu z uredbo:
-
Pomožni objekt v javni rabi; samo grajeno spominsko obeležje, grajena oprema trim steze in vadbena oprema in križ.
-
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
-
Kolesarska pot, peš pot, gozdna pot in podobne.
-
Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje.
-
Objekt za rejo živali; samo čebelnjak.
-
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti; samo krmišče, grajena obora za rejo divjadi in grajena gozdna prometnica.
-
Pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; samo objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(9)
Drugi dopustni posegi in pogoji za ureditve:
-
Urejanje stojišč, stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo. Urejanje je dopustno na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo, v skladu z veljavnim predpisom o katastru čebelje paše. Postavitev čebelnjakov je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze Slovenije.
-
Vodnogospodarske ureditve, ki preprečujejo negativno delovanje voda.
-
Postavitev merilnih naprav.
(10)
Po izgradnji infrastrukture za katero ni potrebna sprememba namenske rabe (kanalizacija, vodovod, elektrovod, telekomunikacije) mora vlagatelj oziroma lastnik zemljišča tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot prej. Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
(11)
Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je potrebno upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Pomožni infrastrukturni objekti umeščajo ob cestah, poteh ali gozdnem robu.
(12)
Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so posegi, dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(13)
Na območju vojnih grobišč v gozdu razvidnih v Prikazu stanja prostora je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(14)
V enoti OPR 211 na zemljiščih v k.o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3 ter k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop množičnega pogina živali.
178. člen
(območja prometnih površin)
(1)
V območja prometnih površin spadajo površine cest (PC), površine železnic (PŽ) in ostale prometne površine (PO). Na površinah se izvajajo dejavnosti vezane na promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti.
(2)
Vrste objektov na površinah cest (PC) in površinah železnic (PŽ):
-
12303 Bencinski servisi
-
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij
-
211 Ceste
-
212 Železniške proge
-
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
-
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
Vrste objektov na ostalih prometnih površinah (PO):
-
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo vzletišča
(3)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov na ostalih prometnih površinah (PO):
-
samostojno parkirišče,
-
pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču; samo letališke stavbe in pomožni gradbeno inženirski objekti za potrebe letališča
(4)
Prometna in druga infrastruktura se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5)
Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(6)
Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
179. člen
(območja voda)
(1)
V območja voda spadajo celinske vode (VC) in območja vodne infrastrukture (VI). Območja vodne infrastrukture so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki.
(2)
Vrste dopustnih objektov:
-
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
-
215 Pristanišča, plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti
-
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
(3)
Vrste nezahtevnih objektov:
-
Pomožni infrastrukturni objekti (samo pomožni objekti za spremljanje stanja okolja ter pomožni objekti vodne infrastrukture), začasni objekti (samo pomol).
(4)
Ureditve brežin potokov in stoječih voda se izvajajo sonaravno, dopustna je ureditev dostopov in pomolov.
(5)
Za vse posege na območjih voda je treba pridobiti soglasje pristojnega organa s področja upravljanja z vodami.
(6)
Na območju vodne infrastrukture (VI) kjer je načrtovana ureditev zadrževalnika za potrebe ribnika Raztez se ne vlaga oziroma goji tujih živalskih in rastlinskih vrst. V vodo se ne izpuščajo snovi, ki bi lahko škodovale dvoživkam (pesticidi, herbicidi ali ostale toksične snovi, ki lahko poškodujejo kožo dvoživk) in ostalim organizmom, ki bodo najverjetneje naselili zadrževalnik. Zadrževalnika se ne dopušča ograjevati. Zadrževalnik se zgradi z uporabo naravnih materialov (glina, kamen, les), beton in železo naj se ne uporabljata. Brežine zadrževalnika se uredi tako, da bodo primerne za nemoteno prehajanje dvoživk vanj in nazaj v njihov kopenski habitat (gozd). Brežine oziroma robove zadrževalnika naj se prepusti naravnemu zaraščanju. Te brežine naj imajo tudi primeren naklon (1:2 ali položnejši).
180. člen
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1)
Na območju predvidenih OPPN je treba upoštevati skupne pogoje za območja, za katera se pripravi OPPN (člen »območja predvidenih OPPN«) ter spodaj navedene usmeritve.
(2)
Usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN:
OZNAKA EUP
IME EUP
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN
RAI 03
Turistično območje 
ob Smolinskem jezeru
– Na površini za turizem (BT) se izvajajo ureditve za potrebe turizma. Uredi se ekološki kamp s petimi eko hišicami, postavi se kozolec in lesena koča, tako da se maksimalno ohranja obstoječe gozdno drevje. Zgradi se tudi observatorij. Strehe stavb so simetrične dvokapnice, dopustne so frčade in čopi, naklon streh je 40 stopinj, kritina je rdeče barve, bobrovec ali opečni zareznik.
– Na obvodnem prostoru zajezitve potoka Smolinšek 5 m levo in desno od vodnega zemljišča gradnja stavb za turizem ni dopustna.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot prej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
– Na območju varovanega vodnega habitata se v NV in obrežno vegetacijo ne posega. V okviru turistične dejavnosti se ne izvajajo množične prireditve (koncerti, večje športne prireditve …), izvajajo naj se mirne oblike rekreacije oziroma dejavnosti (sprehajanje, plavanje, vožnja s kolesi, čolnarjenje, piknik prostori …). Vožnja z motornimi čolni ni dopustna. Komunalna voda se ne odvaja v jezero oziroma v NV. Uredi se ustrezno čiščenje sanitarnih voda. Natančnejše omilitvene ukrepe se določi v postopku izdelave OPPN.
KOP 032
Območje obrtne cone in čistilne naprave - Koprivnica
– Površina drugih centralnih dejavnosti (CD) se namenja oskrbnim storitvenim ter servisnim dejavnostim. V objektih je dopustno urediti tudi stanovanja. 
– Območje okoljske infrastrukture (O) se nameni gradnji čistilne naprave. V primeru izgradnje čistilne naprave na drugi lokaciji je površino možno nameniti drugim centralnim dejavnostim.
– Na vzhodnem delu območja se ob Koprivniškem potoku ohranja nepozidan zeleni pas, širine 5 m, kjer se vzdržuje obvodno vegetacijo. 
KOP 031
Stanovanjske površine na severnem delu naselja Koprivnica
Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb.
Ob Koprivniškem potoku se ohranja zeleni pas z obvodno vegetacijo. 
DRN 031
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Drnovo
– Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. Ob južni in vzhodni meji se izvede zasaditev kot vizualna in protihrupna bariera.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku priprave OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
DRN 032
Stanovanjske površine na južnem delu naselja Drnovo
– Na stanovanjskih površinah je dopustna gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Etažnost stavb je le P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1500 m2. Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 7 m.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
SNŠ 03
Stanovanjske površine na zahodnem delu naselja Senuše
Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih stavb. Na severnem delu stanovanjskega območja se uredi dovozna pot, ohranja se gozd v smeri severno od ceste. 
MIK 03
Stanovanjske površine Mikote
Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb.
MRT 03
Stanovanjske površine Mrtvice
Stanovanjske površine (SS) so namenjene gradnji enostanovanjskih ali dvostanovanjskih stavb. Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) gradnja stavb ni dopustna.
MKO 03
Gospodarska cona peskokop Ravno
– Na površini gospodarske cone (IG) se načrtuje gradnja stavb za izvajanje obrtnih, skladiščnih, prometnih in proizvodnih dejavnosti.
– Na drugih urejenih zelenih površinah (ZD) se poleg zasaditev z drevjem in grmičevjem, kot protihrupna in vizualna pregrada, ohranja obstoječe dovozne ceste in načrtuje nove za potrebe dostopa do peskokopa Ravno. 
– Ob javni poti JP 694131 se načrtuje ureditev večnamenske steze.
VEK 03
Stanovanjske površine Veliki Kamen
– Načrtuje se gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Etažnost stavb je P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 800 do 1400 m2. Prometno komunalni koridor mora biti širine najmanj 7 m.
VEP 031
Poslovne površine- vzhodni del naselja Veliki Podlog
– Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustno umeščanje, poslovnih, trgovskih, oskrbnih, storitvenih in obrtnih dejavnosti. 
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku priprave OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
VEP 032
Območje vrtca in osnovne šole 
Veliki Podlog
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti se načrtuje gradnja stavbe vrtca, na drugo območje centralnih dejavnosti (CD) pa se umestijo izobraževalne dejavnosti. 
– Ob vzhodni meji območja se varuje prometno-infrastrukturni koridor, širine najmanj 10 m za ureditev dostopa do drugega območja centralnih dejavnosti (CD), na vzhodnem delu naselja.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
VET 031
Prenova ožjega območja naselja 
Veliki Trn
– Obnovijo se stari objekti v zahodnem jedru naselja. Ob križišču za Apnenik pri Velikem Trnu se ob območju zelenih površin uredi javno parkirišče kot osrednji vaški trg s kvalitetnim oblikovanjem parterja in urbane opreme. Od vaškega trga se uredi pešpot do območja cerkve, ob glavni prometnici se uredi pločnik.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
VET 032
Stanovanjske površine Veliki Trn
– Stanovanjske stavbe ob lokalni cesti LC 191151 se locirajo z daljšo stranico vzporedno s cesto v gradbeni liniji. Brežina ob lokalni cesti se ohranja. Dostopi do novih stavb se uredijo s severozahodne strani. 
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
BZG 03
Turistični kompleks Breza Brezovska Gora
– Površine za oddih rekreacijo in šport (ZS) se uredijo za potrebe turističnega kompleksa Breza. Obstoječ gozd se v celoti ohrani. Uredijo se steze, postavijo montažne ute za piknike in uredi prostor za preživljanje prostega časa v naravi. V delu gozda se uredi trim steza in lesena koliba oziroma postaja za konje, tekače in druge pohodnike. V gozdu je možna ureditev adrenalinskega parka na način, da bo v celoti podprt s stebri. Adrenalinski park bo namenjen zabavi otrok in staršev. Severno od adrenalinskega parka, ob obstoječem objektu se uredi lesena terasa, oziroma razgledna ploščad za ogled Krškega polja. Severovzhodno od lesenega hrama se v reliefni depresiji uredi umetno jezero, ki se nameni gojenju rib.
– Površina za turizem (BT) se nameni hotelom, bungalovom in drugim stavbam za turistično ponudbo in nastanitev. 
– Dostop do turističnega kompleksa je po obstoječi dovozni poti.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Vlagatelj oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje.
VKO 031
Turistično zabaviščni park na območju peskokopa Ravno
– Površina za turizem (BT) je s pasom druge urejene zelene površine (ZD) razdeljena na dve območji. 
– Zahodno območje površine za turizem je namenjeno gradnji stavb in ureditvi zabaviščnega parka. Aktivnosti, ki povzročajo hrup (prostor predviden za vožnjo z bageri, zabaviščni park), se locirajo na zahodni rob površine. V območju zabaviščnega parka se načrtujejo stavbe, ki ne smejo presegati drevesne višine obstoječe avtohtone vegetacije - vrbovja v peskokopu, to je višine 15 m. Preko območja mora biti zagotovljen dostop do površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), peskokopa Ravno, ki mora biti usklajen z uporabniki prostora.
– Na vzhodnem območju površine za turizem se oblikuje mirna cona, ki bo predstavljala prehranski habitat kvalifikacijskim vrstam ptic varovanega območja. Mirna cona na zahodu sega do zelenega pasu (ZD), ki predstavlja protihrupno in protiprašno pregrado. V mirni coni ni dopustno urediti ceste preko obstoječih mokrotnih površin in mokrotnih habitatov. Objekte z vzgojno-izobraževalno funkcijo je dopustno postavljati na rob mirne cone. Ti objekti so namenjeni opazovanju ptic, ki se zadržujejo na območju mirne cone. Zaradi dinamike ekosistema se predlaga, da so objekti premični. Ob robu mirne cone je možna ureditev krožne učne poti. V notranjost mirne cone se dostopi ne urejajo.
– Na območju druge urejene zelene površine (ZD) se zasadi dvojni sklenjen pas avtohtone drevesne in grmovne vegetacije širine 30 m. Predlaga se zasaditev z vrstami vrb (bela vrba) in topolov. Zeleni pas se zasadi tudi na vzhodno mejo območja BT z LN.
VKO 032
Peskokop Ravno-jug
– Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se načrtuje izkoriščanje kremenovega peska. Odkopavanje se izvaja tako, da so zagotovljeni največji možni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja živalskih vrst. 
– V času izkoriščanja peskokopa je treba zagotoviti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– V OPPN se določijo pogoji za kakovostno sanacijo površin ob upoštevanju možnosti, da se območje nameni za potrebe turizma.
KRŽ 03
Peskokop Ravno-sever
– Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) se načrtuje izkoriščanje kremenovega peska. Odkopavanje se izvaja tako, da so zagotovljeni največji možni ukrepi za ohranitev ugodnega stanja živalskih vrst. 
– Po končani sanaciji se vzpostavi prvotna raba prostora.
BRG 032
Poslovno - stanovanjska cona Brege
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg stanovanjskih stavb, stavb za občasno ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih) dopustna tudi gradnja stavb za potrebe trgovskih, oskrbnih ali storitvenih dejavnosti.
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
BRG 031
Stanovanjske površine Brege - jugovzhod
– Na površini podeželskega naselja (SK) ki je namenjena gradnji stavb za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti ter bivanju je možno načrtovati tudi enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe.
Na območju registrirane naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje, navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. Oblikovanje stavb mora slediti značilnostim prostora in obstoječe grajene strukture, ki je prepoznavna kot varovana vrednota območja.
GUN 03
PRM 03
REŠ 03
ŠUT 03
Kamnolom Gunte
Kamnolom Premagovci,
Kamnolom Globoko-Bohor
Kamnolom Šutna,
– Na površini nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) je treba zagotoviti tudi površine oziroma objekte za skladiščenje, separacijo, odlaganje jalovine in za druge objekte, nujne za izvajanje rudarske dejavnosti in pripadajočo infrastrukturo.
– Za posege v mejah pridobivalnega prostora je pred izdajo gradbenega dovoljenja treba pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
– Izkoriščene površine je treba sanirati v gozd z utrditvijo brežin in vkopov ter pogozditvijo. Minimalna debelina nasutja brežin in vkopov je enaka debelini odstranjenega humusa. Pogozditev se izvede z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
– Po izkoriščanju se površine sanirajo in vrnejo v prvotno namensko rabo, gozd.
– Zgornji rob kamnoloma se zavaruje z varnostnimi ukrepi za preprečitev padca v globino, in sicer z zavarovanjem z zemeljskimi varnostnimi nasipi ali varnostno ograjo.
– Za vse posege na območju v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Po koriščenju je na območju kamnoloma treba načrtovati gozd. Z izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov).
   
– Zaradi osnovanja kamnoloma ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
– Potrebno je izdelati projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin.
– Pri izvajanju sanacije in rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda za gozdove.
– Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše, vendar ne daljše od 3 let:
– Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred 
začetkom eksploatacije;
– Po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena na sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal;
– Način in izvedba biološke osnove zemljišča mora biti določena s projektom sanacije in rekultivacije.
– Po izvršenem poseku gozda se vrhnja, najmanj 0,3 m debela plast zemlje in humusa, začasno deponira in pri rekultivaciji vrne na isto površino.
– Na terase je potrebno nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni debelini 0,3 m.
– Za širitev in obratovanje kamnoloma Gunte (GUN 03) se upošteva pogoje podane v Hidrogeološkem poročilu o vplivu kamnoloma Gunte na črpališče pitne vode Rore pri Krškem (t. K-II-30d/c-1/1097, ki ga je izdelal Geološki zavod Slovenije, Oddelek za hidrologijo, junija 2001). Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Pri sanaciji nelegalnega kopa Globoko-Bohor (REŠ 03) je treba preprečiti nevarnost padanja kamenja na cesto ter izvesti zasaditev kamnoloma s protierozijskimi terasami. Varuje se NV Dovški Potok, vanj se ne odlaga odpadkov, izpušča izcednih voda ali ostalih toksičnih snovi. Na varovani podzemeljski geomorfološki NV Karbonati je ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata. V primeru odkritja jam med izvajanjem del je treba upoštevati predpis o varstvu podzemnih jam. Jamo je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem.
– Na območju nelegalnega kopa Šutna (ŠUT 03) je treba v času izdelave OPPN določiti konkretne omilitvene ukrepe za varovanje NV.
BRG 034
Gramoznica Brege
– Površine nadzemnega pridobivalnega prostora se po končanem izkoriščanju namenijo ureditvi poslovno stanovanjskega kompleksa s površinami za potrebe športa in rekreacije.
– Sanacija površin mora potekati sočasno z izkoriščanjem. Načrtovati je potrebno izravnavo površin, izvesti brežine in jih zazeleniti z zatravitvijo ter zasaditi z avtohtono vegetacijo.
– Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
BRG 033
Športni center hipodrom Brege
– Območje športnega centra (BC) je namenjeno ureditvi športnih površin in objektov namenjenih športnim aktivnostim in 
športnim prireditvam. Poleg stadiona za izvajanje konjskih dirk se na območju načrtuje gradnja spremljajočih površin in objektov. Ob površinah namenjenih izvajanju konjskih dirk je dopustna tudi ureditev površin za športno rekreacijo in površine za kinološko vadbišče.
– Vzpostavi se zeleni pas ob vzhodni meji športnega centra v delu, kjer center meji na mejo naselja, širine najmanj 5 m. Ob lokalni cesti se načrtuje ureditev večnamenske steze.
PPL 03
Prašičja farma Pristava
Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je načrtovana gradnja energetskega objekta za izkoriščanje stranskih produktov prašičereje (bioplin) – proizvodnja električne energije in toplote. 
BPS 03
Center zelene rasti Berkana
– Na površini kmetije-Ak je poleg stanovanjske hiše načrtovana gradnja objektov za potrebe izvajanja izobraževalno turističnih dejavnosti na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.
– Stavbe na območju kmetije se oblikujejo po načelih trajnostnega razvoja in se z obliko prilagajajo naravnim danostim obstoječega terena. 
– Ohraniti je treba obstoječe dostope do gozdnih zemljišč na južnem delu območja. 
– V fazi priprave OPPN se priporoča izdelava predhodnih arheoloških raziskav. 
– Po dejanskem stanju na območju kmetije ni vodotoka, zato se pri načrtovanju ne upoštevajo omejitve zaradi območja voda in je gradnja dopustna tudi na območju namenske rabe celinske vode-VC. Pri načrtovanju se upošteva dejansko stanje vodotoka in pogoje glede gradenj na vodnem in priobalnem zemljišču. Na območju je treba uskladiti katastrsko stanje z dejanskim.
ŽAB 03
Stanovanjske in zelene površine Žabjek
Na površini podeželskega naselja se načrtuje gradnja enostanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Na površini za oddih rekreacijo in šport pa gradnja športnih igrišč.
3.
2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem
181. člen
(enote urejanja na območju urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem ter način urejanja prostora)
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA EUP
IN NAČIN UREJANJA
IME EUP
OZNAKA EUP
01 – veljavni državni prostorski akti
DPN za hidroelektrarno Krško
HEK 017, HEK 018, HEK 019 
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in 
DLN za hidroelektrarno Krško
HKB 01
DPN za območje hidroelektrarne Brežice
HEB 015, HEB 016, HEB 017, HEB 018, HEB 019, HEB 0110, HEB 0111, HEB 0112, HEB 0113, HEB 0114, HEB 0115, HEB 0116, HEB 0117, HEB 0118, HEB 0119, HEB 0120, HEB 0121, HEB 0122
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in 
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško
HBD 011, HBD 012, HBD 013, HBD 014
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov
HDR 011, HDR 012, HDR 013
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško
HBO 011, HBO 012, HBO 013
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov
HBR 011, HBR 012, HBR 013, HBR 014, HBR 015
DPN za območje hidroelektrarne Brežice in UN Nuklearna elektrarna Krško 
HJE 01
DPN za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško
NSR 011, NSR 012
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško
BRK 011, BRK 012, BRK 013, BRK 014, BRK 015
DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško in LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov
DBR 011, DBR 012, DBR 013
02 - veljavni občinski prostorski akti
Krško - levi breg reke Save
OPPN Kompleks Krka Krško 
KRŠ 021
UN Nuklearna elektrarna Krško 
KRŠ 025
LN parkirišča NE Krško 
KRŠ 026
LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov 
KRŠ 027, KRŠ 028, KRŠ 029*, KRŠ 0210*, KRŠ 0211, KRŠ 0212, KRŠ 0231
ZN obrtna cona Videm 
KRŠ 0213
ZN dela mesta Krško 
KRŠ 0214
UN staro mestno jedro Videm 
KRŠ 0215
UN za naselje Videm v Krškem 
KRŠ 0216
ZN Videm - Polšca
KRŠ 0217
LN prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most
KRŠ 0218
LN parkirišča NE Krško in 
LN RTP 400110 kV Krško z razpletom daljnovodov
KRŠ 0230
Krško - desni breg reke Save
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško - umestitev knjižnice
KRŠ 0219
UN staro mestno jedro II. - Krško
KRŠ 0220
UN ožjih ureditvenih območij III., IV. In V. zgodovinsko jedro Krško
KRŠ 0221
ZN montažno naselje Narpelj 
KRŠ 0222
ZN Žlapovec 
KRŠ 0223
ZN Spodnji Grič II. 
KRŠ 0224, KRŠ 0225, KRŠ 0226
UN pokopališče Krško 
KRŠ 0227
ZN industrijska cona Žadovinek
KRŠ 0228
LN prečna povezava glavne ceste G15 (prej M103) z regionalno cesto R1220 (prej R-362), kot preložitev obstoječe regionalne ceste skozi Krško - prva faza - most
KRŠ 0229
Leskovec pri Krškem
OPPN MDB - jug
LES 021, LES 022
ZN stanovanjsko poslovnega območja Komočar 
LES 023
ZN stanovanjske gradnje ob ulici Anke Salmič v Leskovcu 
LES 024
ZN stanovanjsko območje Črnile - Leskovec
LES 025
OPPN za staro jedro Leskovec pri Krškem
LES 026
03 – predvideni občinski podrobni prostorski načrt-OPPN
Krško 
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste v Krškem
KRŠ 031 
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski cesti v Krškem 
KRŠ 032 
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem
KRŠ 033
Območje med tovarno Šumi in Potočnico v Krškem
KRŠ 034
Območje med Potočnico in cesto za NEK v Krškem
KRŠ 035 
Območje bazena Videm
KRŠ 036 
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo
KRŠ 037
Gospodarska cona zahodno od NEK v Krškem
KRŠ 038, KRŠ 039
Poslovna cona Vrbina vzhod 2
KRŠ 0310
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko poslovnega objekta)
KRŠ 0311
Leskovec pri Krškem
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem
LES 031
Stanovanjske površine Gmajna 3
LES 032
Stanovanjske površine Veniše
LES 033
Stanovanjske površine Gmajna-ob gozdu
LES 034
04 - PIP strnjena enostanovanjska gradnja
Krško 
Stanovanjske površine zahodno od
Polšce 
KRŠ 041 
Stanovanjske površine Polšca - Videm
KRŠ 042 
Stanovanjske površine Videm - Stara vas
KRŠ 043
Stanovanjske površine Stara vas
KRŠ 044
Stanovanjsko naselje Narpel
KRŠ 045 
Stanovanjsko naselje Grič 
KRŠ 046
Leskovec pri Krškem
Stanovanjske površine Leskovec
LES 041
Stanovanjske površine Gmajna - ob sadovnjakih
LES 043
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 1 
LES 044
Stanovanjske površine Gmajna – Leskovec 2
LES 045
Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem
LES 046
05 – PIP enostanovanjska gradnja izven strnjenih območij
Krško 
Stanovanjske površine Polšca - zahod
KRŠ 051
Stanovanjske površine ob Poti na Polšco
KRŠ 052
Stanovanjske površine ob Rostoharjevi ulici
KRŠ 056
Stanovanjske površine Stara vas
KRŠ 057
Leskovec pri Krškem
Stanovanjske površine ob Leskovškem potoku
LES 051
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 1
LES 052
Stanovanjske površine Leskovec - zahod 2
LES 053
06 – PIP večstanovanjska gradnja
Stanovanjske površine Videm
KRŠ 061
Stanovanjske površine Polšca
KRŠ 062
Stanovanjske površine Grič
KRŠ 063, KRŠ 064
07 – PIP večstanovanjska gradnja ob Zdolski cesti
Stanovanjske površine ob Zdolski cesti
KRŠ 07
08 – PIP območja proizvodnih dejavnosti
Tovarna Vipap 
KRŠ 081, KRŠ 082
Območje ob RTP Krško 
KRŠ 084
Območje Evrosad 
KRŠ 085
Poslovna cona Vrbina - zahod
KRŠ 086
Poslovna cona Vrbina - vzhod
KRŠ 087
Gospodarska cona ob tovarni Šumi 
KRŠ 088
Proizvodno območje ob Rostoharjevi ulici
KRŠ 089
Industrijska cona Žadovinek
KRŠ 0810
09 – PIP osrednja območja centralnih dejavnosti 
Krško 
Območje centralnih dejavnosti severno od tovarne Šumi in ob bencinskemu servisu na Vidmu;
KRŠ 091
Območje centralnih dejavnosti vzhodno od Potočnice
KRŠ 092 
Območje Valvasorjevega nabrežja
KRŠ 093
Območje Zatona
KRŠ 094
Območje vzdolž CKŽ od mostu do blokovskega naselja Grič
KRŠ 095
Leskovec pri Krškem
Območje obrtne cone Leskovec
LES 091, LES 092
10 – PIP druga območja centralnih dejavnosti 
Krško
Območje centralnih dejavnosti ob kulturnem domu Matije Gubca
KRŠ 101
Območje ob zdravstvenem domu in domu upokojencev
KRŠ 102
Območje Papirkonfekcije 
KRŠ 103
Območje trgovskega centra in bencinskega servisa 
KRŠ 104
Območje centralnih dejavnosti južno od Novolesa
KRŠ 105
Območje bencinskega servisa ob CKŽ
KRŠ 106
Leskovec pri Krškem
Osrednje območje obrtne cone Leskovec
LES 101
Območje osnovne šole Leskovec pri Krškem 
LES 102
11 – PIP območje kulturne dediščine
Krško
Območje Spodnje grajske pristave nad Leskovcem 
KRŠ 111
Širše območje gradu Šrajbarski turn
KRŠ 112
Ožje območje gradu Šrajbarski turn
KRŠ 113
12 – PIP zelene površine 
Krško
Območje med cesto CKŽ in Savo - severno od stadiona
KRŠ 121
Zelene površine ob ribniku Resa 
KRŠ 122
Leskovec pri Krškem
Pokopališče Leskovec
LES 121
Zelene in kmetijske površine ob vstopnem krožišču v mesto 
LES 122 
13 – PIP kmetijske površine 
Kmetijske površine zahodno od NEK
KRŠ 131, KRŠ 132
Kmetijske površine vzhodno od NEK
KRŠ 133
 
Kmetijske površine Gmajna 
LES 13
14 – PIP varovalni gozd 
Območje starega gradu Krško
KRŠ 141
Območje nad starim mestnim jedrom in Zatonom 
KRŠ 142
15 – PIP železniška infrastruktura
Koridor železniške infrastrukture
KRŠ 151, KRŠ 152
16 – PIP športni center
Športni center Matije Gubca
KRŠ 16
* glej določila navedena v sedmem odstavku 109. člena odloka
182. člen
(KRŠ 041, KRŠ 042, KRŠ 043, KRŠ 044, KRŠ 045, KRŠ 046, LES 041, LES 043)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe 
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge 
Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je poleg stavb, ki so dopustne na stanovanjskih površinah (SS), dopustno graditi tudi:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
Za potrebe izvajanja storitvene in proizvodne dejavnosti vrtnarije je dopustna postavitev:
12711 Stavba za rastlinsko pridelavo
V enoti KRŠ 046 gradnja večstanovanjske stavbe ni dopustna.
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: vrtec s pripadajočimi površinami 
12301Trgovske stavbe; samo samostojne prodajalne
12711Stavbe za rastlinsko pridelavo
Napovršinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča in javni vrtovi, parki trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja:
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Na stanovanjskih površinah (SS), osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi:
– majhna stavba, površine do 35 m2,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče.
Ostali pogoji:
– dopustna je postavitev grajenega rastlinjaka s površino do 15 m2 in višino najvišje točke do 2.8 m, merjeno od najnižje točke objekta,
– največja dopustna višina podpornega zidu je 1,2 m, 
– gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna.
Dopustne dejavnosti
V enoti KRŠ 043 na območju stanovanjskega naselja NEK na stanovanjskih površinah (SS) opravljanje dejavnosti ni dopustno, razen ob Zdolski cesti.
Dopustne dejavnosti znotraj stanovanjskih površin (SS), poleg bivanja so:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
58 Založništvo
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 
63 Druge informacijske dejavnosti
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
68 Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69 Pravne in računovodske dejavnosti
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje
73 Oglaševanje in raziskovanje trga
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86 Zdravstvo (vse, razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti)
88.91 Dnevno varstvo otrok 
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI: 
90.030 Umetniško ustvarjanje
(S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO 
Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih in največ dva zaposlena (skupaj največ trije zaposleni), z zagotovitvijo strank po naročilu (različno časovno obdobje) ter vsaj 1 PM za zaposlenega in 1 PM za stranke.
V stanovanjskih stavbah ob zbirni, lokalni ali regionalni cesti (Strma pot, Pot na Polšco, Šolska ulica, Stritarjeva ulica, Sremiška cesta, Zdolska cesta, Ulica Anke Salmič, Ulica 11. novembra, Cesta 4. julija) je poleg dejavnosti na stanovanjskih površinah (SS) dopustno izvajati dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60 Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih
skladov
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
Zgoraj navedene dejavnosti je dopustno opravljati pod pogoji:
– dovolj veliko zemljišče namenjeno gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje stavbe;
– parkirišča, potrebna za opravljanje dejavnosti morajo biti zagotovljena na parceli namenjeni gradnji;
– da, dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali drugega onesnaževanja;
– da je za opravljanje dejavnosti namenjene največ 50  % neto tlorisne površine stanovanjske stavbe.
Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) poleg dejavnosti, ki so dopustne na stanovanjskem območju, dopustno izvajati tudi:
(I) GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
Na drugem območju centralnih dejavnosti CD so dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 
1.3. Razmnoževanje rastlin
(G) TRGOVINA;VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
46.22 Trgovina na debelo s cvetjem in rastlinami
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
 
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTO
88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
96 Druge storitvene dejavnosti
Dovoljene so tudi ostale dopolnilne dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno dejavnost:
56.3 Strežba pijač 
2. VELIKOST OBJEKTOV
Faktor zazidanosti 
Do 0,4. V enoti KRŠ 046 je faktor zazidanosti do 0,5.
Tlorisni gabariti 
– Podolgovate ali kvadratne tlorisne oblike v razmerju stranic od 1:1 do 1:2. 
– V enoti KRŠ 043 je na območju naselja NEK dopusten podolgovat tloris z razmerjem stranic 1:1,2 do 1:2.
Višinski gabariti 
V enoti KRŠ 043 je na območju naselja NEK na stanovanjskih površinah (SS) dopusten višinski gabarit K+P, pri čemer mora biti klet delno vkopana, maksimalna višina stavb nad najnižjo koto obstoječega terena je 8 m. Kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 1 m.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Strehe
– Naklon strehe je od 30-40°.
– V enoti KRŠ 043 je na območju stanovanjskega naselja NEK na čistih stanovanjskih površinah (SS) dopusten naklon strehe 30 – 35 °. Kritina je temno sive ali temno rjave barve. 
Fasade
– Dopustno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). 
– V enoti KRŠ 042 se ob Cesti 4. julija ohranja staro trško arhitekturo: finalni omet svetle barve, oblikovan in dimenzioniran v stilu starega jedra (cokl, pokončne okenske odprtine, venci), v kombinaciji s sodobnimi materiali. 
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele 
namenjene gradnji
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti. Velikost parcele namenjene gradnji enostanovanjske stavbe je najmanj 500 m2, vrstne hiše pa najmanj 250 m2.
– V enotah KRŠ 042 in KRŠ 043 se pri parcelaciji upošteva koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Minimalna širina parcele, namenjene gradnji prometne in komunalne infrastrukture je za nove ceste najmanj 9 m. 
– Pri dvosmernih in enosmernih cestah od osi obstoječe ceste najmanj 3m. 
– Pri cestah LZ 192691, LZ 192701, LZ 192671, LZ 192521 in LK 192261 od osi ceste širine najmanj 4.5 m.
– Pri Zdolski cesti od osi obstoječe ceste na vsako stran, v širini najmanj 5.5 m. 
– Pri Cesti 4. julija od osi obstoječe ceste, širine najmanj 7 m. 
– V enoti KRŠ 046 je parcela namenjena gradnji velikosti od 400 m2 do 1000 m2.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Priključevanje na GJI
V enoti KRŠ 046 se predvidi povezava obstoječih vodovodov med Leskovško cesto in Dializnim centrom po obstoječi cestni povezavi. 
Promet
Minimalna širina dovoza do enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb je 3.5 m, do večstanovanjskih stavb pa 5 m.
6. OSTALI POGOJI
KRŠ 042, 
KRŠ 043 
– Ob Zdolski cesti in od krožišča na Cesti 4. julija se v smeri Brestanice načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. Ob Cankarjevi cesti se uredi enostranska dvosmerna večnamenska steza.
– Na cestah LK 192661, LK 192221, LK 192651, LK 192511, LK 192171 in LK 192641 se uredi enosmerni promet. 
– Ob cestah LZ 192691, LZ 192671, LK 192531, LK 192521, LZ 192701, LK 1922612, LC 191081, LZ 192031 in LZ 192211 se načrtuje gradnja najmanj enostranskega pločnika.
– Pri cestah LK 192591, LK 192081, LK 192201, LK 192452 in LK 192452 je treba zagotoviti obračališče, namenjeno obračanju vozil in v zimskem času pluženju in odmiku snega. 
– Na območju enote KRŠ 043 je treba še upoštevati:
– Na območju arheološke dediščine je treba, na območju, ki še ni degradirano opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju stanovanjskega naselja NEK so dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom.
KRŠ 044
– Ob Cesti 4. Julija se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR pri vseh posegih v prostor. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
KRŠ 046
– Uredita se pločnika na cesti med glavnim križiščem na Leskovški cesti in Rostoharjevo ulico (priključek na cesto na severozahodu) ter na Leskovški cesti od križišča do konca naselja proti severu do cestnega priključka za Kostak, na levi strani ceste. 
– Ohranja se nepozidan zeleni pas na severnem delu enote med Leskovško cesto in blokovskim naseljem na Gubčevi ulici. Na zeleni površini se predlaga parkovna ureditev z zasaditvijo avtohtonih rastlinskih vrst, postavitvijo klopi in otroških igral. Ravno tako se ohranja nepozidana zelena površina na križišču med Kovinarsko ulico in Leskovško cesto. Tu se omogoča hortikulturna zasaditev ali ureditev parkirišč s travnimi rešetkami.
– Objekt za oglaševanje ima lahko površino prostora oglasnih sporočil do 2 m2 in višino najvišje točke 2.5 m. Postavitev objektov za oglaševanje je dopustna samo ob obstoječih avtobusnih čakalnicah. 
– Na območju trase rimskodobnega vodovoda je pred gradnjo treba izvesti predhodne arheološke raziskave. 
– Na območju dializnega centra v Leskovcu (CD) so dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom.
KRŠ 045, KRŠ 046
Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
LES 041
– V enoti LES 041, vzhodno od LC 024035, med cesto LK 192821 Pot na Črnile in pokopališčem Leskovec EUP LES 121 izvajanje samostojne gostinske dejavnosti ni dopustno. 
– Ob Leskovški cesti LK 192053 se načrtuje kolesarska steza. 
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. 
– V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
– Na površini za oddih, rekreacijo in šport (ZS) se ureditve izvajajo tako, da se ohranja obstoječa drevesa.
– Ob trasi načrtovane obvozne ceste Leskovec na parceli št. 591/5 in delih parcel št. 593/1, 591/1 in 599, k. o. Leskovec je od stavb dopustna le gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb, določenih v prvi točki tega člena.
LES 043
– Na območju je dopustna gradnja najmanj 8 enostanovanjskih stavb severno od načrtovane ceste. V stanovanjskih objektih ni dopustno opravljati dejavnosti.
– Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba: nezahteven objekt (do 50 m2). Sem spada: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in vetrolov;
– pomožni objekt v javni rabi: nezahteven objekt: stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 60 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m; enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2 Gradbeno-inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m. Pomožni cestni objekti: vsi; Sem spada: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos. Sem ne spada: urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo, premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti za oglaševanje;
– ograja: samo enostaven objekt, višina do vključno 1,5 m, ki so: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja;
– podporni zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik zemljine, samo enostaven objekt, - višinska razlika med zemljiščem 0,5 m;
– rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami), enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do vključno 100 m3;
– vodnjak, vodomet: nezahteven - višina nad 5 m, globina nad 30 m; enostaven - višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: enostaven - vsi. Sem spada: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja);
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven - vse.
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3 Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen;
– pomožni komunalni objekt: enostaven - vsi. Sem spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt - revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
 
– Etažnost stavb je P+M. Dopustna je tudi gradnja kleti, pod pogojem, da je klet vkopana. Kota pritličja je največ 0,5 m nad koto obstoječega terena. Parcele namenjene gradnji se načrtuje v velikosti od 600 do 1200 m2.
– Pri parcelaciji se upošteva namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje. Upoštevati je treba naslednje pogoje: minimalna širina parcele, namenjene gradnji prometno komunalne infrastrukture je 7 m. Južna meja prometno komunalnega koridorja poteka 7,5 m južno od transformatorske postaje v smeri zahoda na razdalji največ 2 m južno od točke, kjer se stikajo parcele 531/29, 531/16 in 1243/15 k. o. Leskovec. Na mestu med parcelama 531/40 in 531/41 k. o. Leskovec in naprej v smeri zahoda, južna meja koridorja poteka po parcelni meji in v linji parcelnih mej; v zahodnem delu prometno komunalnega koridorja se določi površina za obračališče.
– Pri obstoječi cesti LK 192771, ob vzhodni meji območja, se varuje prometno komunalni koridor ob vozišču obstoječe ceste, širine najmanj 2 m; obstoječa pot, ki poteka med zemljiškima parcelama št. 540 in 531/16, k. o. Leskovec se prestavi tako, da bo zagotovljen dostop do kmetijskih zemljišč, kot je to danes omogočeno; v mejo prometno komunalnega koridorja se vključi lokacija obstoječe transformatorske postaje.
183. člen
(LES 044)
(1)
Na območju EUP LES 044 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska površine Gmajna - Leskovec 1, grafike G1 do G3, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2)
Dopustne vrste gradenj in vrste objektov glede na namen njihove uporabe:
1.
Dopustne vrste gradenj so:
-
Gradnja novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje, odstranitve ter nezahtevnih in enostavnih objektov.
2.
Vrste objektov glede na namen njihove uporabe so:
-
111 enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba: na območju parcele namenjene gradnji, ki so grafično prikazane s številko: 5, 8, 11 in 15
-
21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
-
222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja
-
24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: sem spada ograja, oporni zid, škarpa
Na parceli namenjeni gradnji – območje »4« (razvidno v grafičnih prilogah) je dopustna gradnja parkirišča ali majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, kot enostaven objekt do 20 m2, pritlične izvedbe; sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica. To območje funkcionalno služi k stanovanjski stavbi, ki je zgrajena na zemljišču parc. št. *18/1, k. o. Leskovec.
Območja 6, 7, 9, 10 in 12 (razvidno v grafičnih prilogah) so namenjena za širitev obstoječih parcel za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
Območje 17 in 18 (razvidno v grafičnih prilogah) je kot javno dobro namenjeno za gradnjo gospodarske javne infrastrukture ali za potrebe športa in rekreacije – sankališče, razna igrišča z igrali ter postajališče za avtobus.
3.
Dopustne dejavnosti:
V sklopu eno stanovanjskih stavb je možna mirna nehrupna dejavnost, ki ne zahteva več kot enega parkirnega mesta za osebna vozila, poleg potrebnih parkirnih mest za stanovalce.
4.
Dopustna je gradnja samo naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
-
majhna stavba: nezahteven objekt do 50 m2. Sem spada: garaža ali nadstrešek, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt;
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: enostaven objekt do 20 m2. Sem spada: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in vetrolov;
-
pomožni objekt v javni rabi: nezahteven objekt: stavbe: površina nad 40 m2 do vključno 60 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina nad 3,5 m do vključno 10 m; enostaven objekt: stavbe: površina do vključno 40 m2. Gradbeno-inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m. Pomožni cestni objekti: vsi. Sem spada: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt; pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos. Sem ne spada: urbana oprema, npr. premična klop, smetnjak, senčnik, premično igralo, premična sanitarna enota (ni objekt), javna razsvetljava kot del cestnega telesa vodnjaki in vodometi (po pogojih za vodomet) ter objekti za oglaševanje;
-
ograja: samo enostavni objekti, višina do vključno 1,5 m, ki so: varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja;
-
podporni zid: konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik zemljine; nezahteven objekt, višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m; enostaven objekt, - višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m;
-
rezervoar: objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami, enostaven - rezervoarji za vodo, prostornine do vključno 100 m3;
-
vodnjak, vodomet: nezahteven -višina nad 5 m, globina nad 30 m; enostaven - višina do vključno 5 m, globina do vključno 30 m;
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: enostaven – vsi. Sem spada: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja);
-
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne: enostaven – vse;
-
športno igrišče na prostem: grajena ali utrjena površina do 1.000 m2 kot enostaven objekt; sem spada teniško, nogometno, košarkaško, rokometno igrišče;
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: samo enostaven - Prostornina razlivne vode do vključno 250 m3. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. Sem spada: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik, okrasni bazen;
-
pomožni komunalni objekt: enostaven – vsi. Sem spada: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
(3)
Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču:
Parcela namenjena gradnji za območje 5, 8, 11 in 15:
Zasnova objekta: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba;
Lega: znotraj grafično določene gradbene meje;
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt;
Oblikovanje: oblikovanje volumnov prilagojeno značilni tipologiji obstoječih stavb. Pri oblikovanju objekta se upoštevajo kakovostni in prevladujoči okoliški objekti.
Orientacija: smer slemena osnovnega kubusa stanovanjskega dela stavbe poteka v smeri V-Z, vzporedno s slemeni stanovanjskih stavb ob Ulici Anke Salmičeve
Dozidave: so podrejene osnovni stavbi, se dotikajo vsaj z eno stranico (fasado) in se ji morajo oblikovno prilagoditi. Možna je gradnja zaprtih balkonov in teras.
Horizontalni gabariti:
-
Znotraj grafično določene gradbene meje, ki se je stavba dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost. Osnovna stavba predstavlja kubus s pravokotno obliko v tlorisu, dimenzij (širina x dolžina) 10,0 m x 12,0 m, s tolerancami +/- 20 %; z dodatnimi površinami (v »L« ali ostalimi izzidki, apsidami), do skupne površine 30 % osnovnega tlorisa.
Vertikalni gabarit:
-
Maksimalno pritličje + nadstropje (P+1) ali pritličje in podstrešje (P+M),
-
Kolenčni zid: P+1 –ni dovoljen, P+M - višina do 0,8 m,
-
Kletne etaže: dovoljena je podkletitev osnovne stavbe,
-
Kote pritličij glede na višino nove ulice: za območje »5«: 197,20 m; za območje »8«: 195,20 m; za območje »11«: 194,70 m in za območje »15«: 198,00 m. Predvidene višinske kote so določene za višino finalnega tlaka v pritličju stanovanjske stavbe. Odstopanje višinskih kot je +/- 0,40 m.
-
Streha: Nad osnovnim kubusom je simetrična dvokapnica, naklona 35° do 40°. Dovoljeno je kombiniranje strehe osnovnega kubusa z ravnimi strehami, v primeru dodatnih površin (dozidav), ki jih dopušča tlorisna zasnova objekta kot na primer - pokrite terase, vetrolova, zimskega vrta, itd. Dovoljena so strešna okna, enokapne ali simetrične dvokapne frčade (največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse frčade na isti strehi naj bodo enotno oblikovane. Čopi so dovoljeni. Če so čopi na dvokapnici osnovnega kubusa, se morajo načrtovati čopi tudi na vseh ostalih simetričnih strešinah stavbe (na prizidku, na frčadah). Dovoljena je namestitev naprav za izkoriščanje naravnih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so enakega naklona kot strešina pod njimi. Naprave za izkoriščanje naravnih virov energije (sončna energija) na strehi stavb morajo biti v ne bleščeči izvedbi. Pri ravnih strehah se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrito za fasadnim vencem.
-
Kritina: Dovoljene so opečne in temno rjave barve kritine. Uporaba bleščečih kritin ni dopustna.
-
Fasada: Dovoljeno je uvajanje sodobnih in enostavnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov z ne bleščečimi površinami. Barva: fasada je bele barve ali v svetlih neintenzivnih barvnih tonih. Neintenzivni barvni toni so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. Fluorescentne barve na fasadni površini niso dopustne. Odprtine: okna in vrata se umeščajo na fasado v arhitekturnih razmerjih, enotne barvne lestvice. Na glavno fasado ni dovoljeno postavljati instalacij in naprav (plinske omarice, električne omarice, priključek za optiko, alarme, klime, antene … ) razen nastavka za zastavo in poštnega nabiralnika.
-
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji: do max. 50 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo.
Nezahtevni in enostavni objekti: K posamezni stanovanjski stavbi se lahko gradi največ po en objekt iste vrste. V objektih ni dovoljeno izvajati dejavnosti ali urediti prostore za bivanje. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe, mora biti usklajeno z osnovnim objektom, strehe teh objektov so lahko tudi ravne, od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjene najmanj 1,5 m.
Posebni pogoji: Parcela namenjena gradnji št. »11« ima na severni in zahodni strani omejitev s pogoji gradnje prometno komunalne infrastrukture: pas z omejenimi pogoji gradnje (glej na grafiki).
Oporni/podporni zidovi in škarpe: Na parceli namenjeni gradnji je dovoljena gradnja opornih/podpornih zidov in škarp (v nadaljevanju: zid), še zlasti zato, če gre za zagotavljanje stabilnosti terena oz preprečitve plazenja zemljine. Postavitev zida se v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena sosednjih parcel. Premoščanje višinskih razlik terena okoli stanovanjskih stavb se lahko izvaja s travnatimi brežinami. Kjer bi s travnatimi brežinami dosegli naklon terena 10 % ali več, se dopušča izvedba opornih zidov iz kamna ali betona z vizualnimi ukrepi. Zid se zakrije z zelenimi plezalkami ali z vegetacijo, ki se spušča po zidu navzdol. Na zidu je dovoljeno postaviti varovalno ograjo. Od meje sosednje parcele mora biti zid odmaknjen najmanj 1,0 m. Odmik zidu je lahko manjši, ali pa zid poteka po meji dveh ali več parcel, če je pridobljeno soglasje lastnikov sosednje parcele ali pa so sočasni graditelji zidu vsi lastniki mejaši.
Ograje: Na meji parcele namenjeni gradnji je dovoljena postavitev ograj (tudi varovalnih) do maksimalne višine 1,5 m. Priporočena je zasaditev prostorastočih ali striženih živih mej (uporaba iglavcev ni dopustna). Če to ni možno, se dopušča izvedba lesenih, žičnatih ali kovinskih ograj, enostavne ali transparentne (vsaj 50 % prosojnost). Izvedba popolnoma polnih - zaprtih ograj ni dopustna. Od meje sosednjega zemljišča mora biti ograja odmaknjena najmanj 1,0 m. Odmik je lahko manjši, ali pa ograja poteka po meji, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, ali pa sta sočasno graditelja ograje oba lastnika mejaša.
Pešpoti: so tlakovane, asfaltne ali peščene. Minimalna širina pešpoti je 1,0 m.
Dvorišča, parkirišča in manipulativne površine: so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. V sklopu ureditve dvorišča na parceli namenjeni gradnji je obvezna ureditev obračališča za motorna vozila. Robovi so zamejičeni z robniki, ki lovijo meteorne vode in jo usmerjajo v peskolove z oljnimi lovilci. Parcele na katerih so načrtovane stanovanjske stavbe, morajo imeti vsaj 20 % zelenih površin. Priporočljiva ureditev je zelenice z nizkorastočo vegetacijo, ki je primerna za padajoči teren.
(4)
Pogoji in merila za parcelacijo: Predvidene parcele namenjene gradnji stavb so določene v evropskem koordinatnem sistemu ETRS89 (D96). Koordinatne točke so podane v grafiki.
(5)
Komunalno opremljanje:
Območje, načrtovano za gradnjo stanovanjskih stavb je komunalno opremljeno.
Promet: Dostop do območja je z lokalne ceste LC191150 – Ulica Anke Salmič. Znotraj območja je zgrajena nova stanovanjska ulica, ki omogoča dostop do novih stanovanjskih objektov. V območju prometno komunalnega koridorja je zgrajena gospodarska javna infrastruktura: elektrika, vodovod, kanalizacija itd. Možna je gradnja plinovodnega in širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Objekti se priključijo na zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih, ki jih bo določil upravljavec le-te.
Odpadki: Za biološke in ostale odpadke je treba urediti tako odjemni kot zbirni prostor za predpisane posede v skladu s smernicami podanimi za načrtovanje in veljavnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Krško. V sklopu parcele namenjene gradnji prometno komunalnega koridorja se uredi prostor za ekološki otok. Z gradbenimi odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih je treba ravnati v skladu z veljavno uredbo.
(6)
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
1.
Varstvo kulturne dediščine
Območje ni varovano s področja varstva kulturne dediščine.
2.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
Območje ni na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot. Območje ni na območju vodnih virov.
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod ter drugih odpadkov se zagotavlja skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
3.
Varstvo zraka
V območju ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi lahko predstavljale nevarnost onesnaženja zraka.
4.
Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(7)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
1.
Poplave, erozija in plazovi
Območje ni poplavno ogroženo ali evidentirano kot območje visoke podtalnice. Z vidika plazljivosti terena se območje nahaja v območju običajnih protierozijskih ukrepov. Načrtuje se pravilna razmestitev drenaže – odvodnjavanja, zlasti pri umestitvi zidov.
2.
Potres
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,175 g.
3.
Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(8)
Tolerance:
Pri projektiranju ali gradnji načrtovanih objektov so dopustna odstopanja v EUP LES
044.
Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne službe.
184. člen
(LES 045)
(1)
Na območju EUP LES 045 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi št. 2.2.5 »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjske površine Gmajna - Leskovec 2, grafike C1 do C3, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2)
Dopustna gradnja in dopustne dejavnosti:
1.
Dopustna gradnja
Osnovna raba vseh objektov v območju je stanovanjska, in sicer je na posameznih parcelah dopustna naslednja gradnja:
-
Parcela 1: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba z možnostjo opravljanja dejavnosti. Dejavnost se opravlja v severnem delu objekta, in sicer le tista dejavnost, ki ne zahteva več kot dveh parkirnih mest za osebna vozila.
-
Parcela 2: enostanovanjska stavba, v kateri je možno opravljati dopustno dejavnost, ki ne zahteva več kot enega parkirnega mesta za osebna vozila.
-
Parcela 3: stanovanjska stavba z možnostjo opravljanja dejavnosti in stanovanjska stavba brez dejavnosti.
V stanovanjski stavbi z dejavnostjo je za opravljanje dejavnosti dopustno nameniti največ do 50 % neto tlorisne površine objekta. Dopustno je opravljanje dejavnosti, za katero je možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za osebna vozila na območju, predvidenem za njihovo ureditev.
2.
Dopustne dejavnosti
Dopustne dejavnosti v območju urejanja (parcela 1, 2 in 3) so:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, od tega:
-
10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin
-
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega:
-
58 Založništvo,
-
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
-
63 Druge informacijske dejavnosti,
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI, od tega:
-
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, od tega:
-
68 Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, od tega:
-
69 Pravne in računovodske dejavnosti,
-
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje
-
73 Oglaševanje in raziskovanje trga,
-
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti.
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI, od tega:
-
77.22 Dajanje videokaset in plošč v najem
-
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti.
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO, od tega:
-
86 Zdravstvo (vse, razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti)
-
88.91 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega:
-
90.030 Umetniško ustvarjanje
(S) DRUGE DEJAVNOSTI: vse razen 96.03 Pogrebna dejavnost
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Poleg zgoraj naštetih, je na parceli 1 in 3 dopustno opravljanje tudi naslednjih dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, od tega:
-
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI, od tega:
-
59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
-
60 Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI, od tega:
-
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih
-
skladov
-
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI, od tega:
-
79 Dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
-
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
-
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
(3)
Dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov:
Skladno s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost so pod določenimi pogoji teh strokovnih podlag v območju urejanja dopustni:
Nezahtevni objekti:
-
objekti za lastne potrebe, razen greznice,
-
ograje,
-
škarpe in podporni zidovi,
Enostavni objekti:
-
objekti za lastne potrebe, od tega nadstreški, rezervoar za nafto, enoetažni pritlični objekt in utrjena dvorišča, pomožni infrastrukturni objekti, od tega pomožni cestni, pomožni energetski (razen relejne hišice in tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk), pomožni komunalni (razen greznice in male komunalne ČN) ter vrtina ali vodnjak.
Postavljanje kakršnihkoli objektov, namenjenih skladiščenju materiala za namen opravljanja dejavnosti ni dopustno, prav tako ni dopustno skladiščenje materiala na prostem (parkirišča, zelene površine …).
K posamezni stanovanjski stavbi se lahko gradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, in sicer istočasno ali po njeni izgradnji ter najdlje za čas njenega obstoja.
Objekti za lastne potrebe so dopustni izključno za stanovanjski namen. Objekti za lastne potrebe niso dopustni za namen izvajanja dejavnosti.
(4)
Tipologija zazidave, velikost in oblikovanje objektov ter lega objektov na zemljišču
1.
Parcela 1
Zasnova objekta: enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba.
Konstrukcija, oblikovanje: klasično zidan ali montažni objekt (oblikovno prilagojen značilni tipologiji
obstoječih objektov). Dozidave se morajo oblikovno prilagoditi osnovni stavbi.
Oblikovanje objekta: upoštevajo se kakovostni oziroma prevladujoči okoliški objekti. Možna je gradnja balkonov in teras.
Orientacija objekta: smer slemena stanovanjskega dela stavbe vzporedno z ulico, stanovanjska južna prizidava in gospodarski/poslovni severni del pa pravokotno na osnovni stanovanjski del objekta.
Horizontalni gabariti: znotraj grafično določene gradbene meje.
Vertikalni gabarit - maksimalni:
Stanovanjska stavba: pritličje + nadstropje + izkoriščena mansarda, višina ne sme presegati višine sosednjega objekta, s katerim se stika.
Stanovanjska dozidava na jugu: pritličje/klet + nadstropje + izkoriščena mansarda. Največja višina kolenčnega zidu je 1 m, najvišja višina 6 m nad najnižjo koto terena.
Nestanovanjska stavba na severu: pritličje
Streha: dvokapnica, naklona 30-40°. Dovoljeno je kombiniranje streh z ravnimi, v primeru pokrite terase, vetrolovov, zimskih vrtov in pred vhodom. Dovoljena so strešna okna, enokapne ali dvokapne frčade (največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane.
Kritina: dovoljene so opečne, temno sive in temno rjave barve kritine. Uporaba reflektirajočih kritin je prepovedana.
Fasada: dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). Predvidena je fasada bele barve ali v svetlih pastelnih tonih in mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
Lega: znotraj grafično določene gradbene meje.
Lega objektov za lastne potrebe: znotraj določene gradbene meje, izključno za stanovanjski namen.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.
Zazelenjene mora biti vsaj 10 % površine parcele.
Za stanovanjsko stavbo morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti v območju parcele.
2.
Parcela 2
Zasnova objekta: enostanovanjska stavba.
Konstrukcija: klasično zidan ali montažni objekt (oblikovno prilagojen značilni tipologiji
obstoječih objektov).
Orientacija objekta: smer slemena načeloma paralelna s prometno komunalnim koridorjem.
Horizontalni gabariti: osnovni tloris predstavlja objekt pravokotne oblike tlorisnih dimenzij 10,0 x
12 m z dodatnimi površinami (izzidki), skupne površine do 30 % osnovnega tlorisa.
Vertikalni gabarit: klet + pritličje + izkoriščena mansarda (višina kolenčnega zidu je do 100 cm)
Kota pritličja osnovnega dela objekta je 201,00 m n. v. 0,5 m, del pritličja in izzidki imajo lahko drugačne kote s tem, da višina izzidka ne presega višine osnovnega objekta.
Streha: osnovna streha je dvokapnica, naklona 35-40°, možno jo je razgibati z dodatki čopov, frčad in strešnimi okni.
Kritina: rdeče ali rjave barve.
Fasada: predvidena je uporaba svetlih pastelnih tonov, možna je gradnja balkonov in teras.
Oblikovanje odprtin: svobodno, možne so tudi panoramske zasteklitve.
Lega: oddaljenost od meje parcele min. 4 m, predpisani horizontalni gabariti znotraj grafično določene gradbene meje
Lega objektov za lastne potrebe: ni grafično določena, skladno s skupnimi pogoji, s tem, da se dopušča izključno gradnja za stanovanjski namen.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.
3.
Parcela 3:
Zasnova objekta: enostanovanjska stavba brez dejavnosti in enostanovanjska stavba z dejavnostjo, ki se stikata.
Konstrukcija, oblikovanje: klasično zidan ali montažni objekt. Dozidave se morajo oblikovno prilagoditi osnovni stavbi. Pri oblikovanju objekta se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte. Možna je gradnja balkonov in teras.
Orientacija objekta: daljša stranica stavbe in smer osnovnega slemena, vzporedna z ulico (manjši odklon), slemena nad povezovalnimi oziroma manjšimi deli objekta pravokotno na osnovni slemeni.
Horizontalni gabariti: znotraj grafično določene gradbene meje.
Vertikalni gabarit - maksimalni:
stanovanjska stavba: klet/pritličje + 1. nadstropje + izkoriščena mansarda,
enostanovanjska stavba z dejavnostjo: na pretežnem delu: klet/pritličje + izkoriščena mansarda.
Na manjšem (severnem) delu klet/pritličje + odprta terasa, ki je na delu zaprta kot letna kuhinja. Možna je izvedba mansarde nad celotnim delom, ali teraso nadkriti. Višina kolenčnega zidu mora biti v primeru izvedbe mansarde usklajena z višino kolenčnega zidu obstoječega objekta.
Dozidava enostanovanjske stavbe z dejavnostjo: pritličje z odprto teraso na objektu, možno je njeno nadkritje.
Streha: dvokapnica, naklona 30-40°. Dovoljeno je kombiniranje streh z ravnimi v primeru nadkrite terase, vetrolovov, zimskih vrtov in pred vhodom. Dovoljena so strešna okna, enokapne ali dvokapne frčade (največ dve na eni strešini), slednje z enakim naklonom, kot je osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj bodo enotno oblikovane.
Kritina: dovoljene so opečne, temno sive in temno rjave barve kritine. Uporaba reflektirajočih kritin je prepovedana.
Fasada: dovoljeno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). Predvidena je fasada bele barve ali v svetlih pastelnih tonih in mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
Lega: znotraj grafično določene gradbene meje.
Lega objektov za lastne potrebe: ni določena, skladno s skupnimi pogoji, s tem, da se dopušča izključno gradnja za stanovanjski namen. Objekti za lastne potrebe niso dopustni za namen izvajanja poslovne dejavnosti.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Dopusten faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je do max. 40 %, pri čemer se pri izračunu seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri se gradijo, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli.
Zazelenjene mora biti vsaj 10 % površine parcele.
Za obe stavbi morata biti za njun stanovanjski namen zagotovljeni vsaj po dve parkirni mesti v območju parcele.
4.
Skupni pogoji: Parcela 1, 2 in 3:
Na strehe stavb je dopustno nameščati nebleščeče naprave za izkoriščanje sončne energije, v skladu s pogoji ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. Postavijo se vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe, mora biti usklajeno z osnovnim objektom, strehe teh objektov so lahko tudi ravne, od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjene najmanj 1,5 m.
Oporni zidovi: Postavitev stavbe se v čim večji možni meri prilagaja konfiguraciji terena sosednjih parcel, premoščanje višinskih razlik terena se izvaja s travnatimi brežinami. Če to ni možno, se dopušča izvedba opornih zidov iz kamna ali betona, ki se zakrije z zelenimi plezalkami. Izvedba višjih opornih zidov od 1,5 m ni dopustna. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m. Odmik je lahko manjši, ali pa oporni zid poteka po meji, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Ograje: priporočamo zamejevanje z zasaditvijo prostorastočih ali striženih živih mej (uporaba iglavcev ni primerna). Če bodo izvedene ograje, naj bodo nizke, enostavne, lesene. Izvedba popolnoma polnih - zaprtih ograj ni dovoljena.
Pešpoti so tlakovane, asfaltne ali peščene. Parkirišča in manipulativne površine so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
(5)
Pogoji in merila za parcelacijo
Predvidene parcele namenjene gradnji stavb so določene v evropskem koordinatnem sistemu ETRS89(D96).
Zakoličbene točke so razvidne v grafični prilogi Načrt parcelacije z zakoličbo.
(6)
Komunalna, energetska in prometna infrastruktura
1.
Parcela 1
Dovoz je urejen s severa - z Ulice Anke Salmičeve, oziroma lokalne ceste št. 191150 Leskovec - Senuše - Veliki Trn - Arto (njenega odseka št. 191151), prav tako je obstoječi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, ki potekajo v območju lokalne ceste (elektroenergetsko omrežje, kanalizacija in vodovod). Na telekomunikacijski vod, ki poteka preko parcele 255/35 k. o. Leskovec je izveden priključek z južne smeri.
Obstoječi priključni vodi in cestni priključek se ohranijo, po potrebi rekonstruirajo, ali zgradijo novi.
2.
Parcela 2
Dovoz do parcele (preko interne prometnice, ki se priključuje na lokalno cesto št. 191150 Leskovec - Senuše - Veliki Trn – Arto) in druga komunalna oskrba je predvidena iz vzhodne strani, skladno s strokovnimi podlagami SP 01/07. Cesta in vsa gospodarska javna infrastruktura je v izgradnji, skladno s projektom št. 10/09/03, "Komunalno opremljanje območja stanovanjske gradnje na območju Gmajna - Leskovec", izdelovalca MV BIRO, Narpel 61, Krško. Prikaz vodov je razviden iz grafične priloge Ureditvena situacija - situacija infrastrukture, povzet po podatkih projekta MV BIRO.
Objekt se pod pogoji in s soglasjem upravljavca priključi na: vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (padavinske odpadne vode in komunalne odpadne vode se odvajajo v javni mešan kanalizacijski sistem), elektroenergetsko omrežje, mestno plinovodno omrežje, možen je tudi priklop na telekomunikacijsko omrežje in sistem kabelske TV.
3.
Parcela 3
Parcela je na zahodnem delu veljavnih strok. podlag ob Vrtnarski poti – ob lokalni mestni ali krajevni cesti št. 192890 – Vrtnarska pot (odsek 192891), s katere je urejen dovoz. Prav tako je zemljišče komunalno opremljeno – izvedeni so priključki na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki poteka v območju Vrtnarske ulice.
Z Vrtnarske ulice se uredi nov - prestavljen cestni priključek.
Obstoječi priključni vodi se ohranijo, po potrebi rekonstruirajo, ali zgradijo novi.
(7)
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
1.
Varstvo kulturne dediščine
Območje ni varovano s področja varstva kulturne dediščine.
2.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
Območje ni na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot. Območje ni na območju vodnih virov.
Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih vod, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod se izvaja skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode in predpisa, ki določa naloge v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Odpadne vode, ki ne ustrezajo kriterijem veljavnih predpisov, ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
Komunalne odpadne vode objektov se odvajajo v obstoječo javno kanalizacijo.
Onesnažene padavinske vode, ki se odvaja z utrjenih, tlakovanih ali drugimi materiali prekritih površinam (razen padavinske vode s streh in padavinske odpadne vode, ki se skladno s predpisom lahko razpršeno odvaja), se pred izpustom v javno kanalizacijo očisti skladno z veljavnim predpisom. Te površine morajo biti utrjene in omejene z dvignjenimi betonskimi robniki.
Z odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov.
Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Odjemni prostor mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv, praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila z dostopom minimalne širine 3 m in višine 3,6 m.
Z gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta.
Zagotovi se ustrezno zbiranje snovi, ki so zbrane pri čiščenju lovilcev olj.
3.
Varstvo zraka
V območju ni predvidenih dejavnosti, ki lahko predstavljajo nevarnost glede varstva zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
4.
Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(8)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.
Poplave, erozija in plazljivost
Območje ni poplavno ogroženo ali evidentirano kot območje visoke podzemne vode.
Z vidika plazljivosti terena se območje nahaja v območju običajnih protierozijskih ukrepov.
2.
Potres
Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oz. EC8 (SIST EN-1998). Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,175 g.
3.
Požar
Pri načrtovanju se upoštevajo določila veljavne zakonodaje za izpolnitev ukrepov s področja varstva pred požarom:
-
pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi,
-
izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(9)
Tolerance
Dopustno je odstopanje pri projektiranju infrastrukturnih ureditev, če gre za ustreznejše rešitve, ki ne onemogočajo gradnje in razvoja načrtovanih objektov, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode z veljavnimi predpisi.
185. člen
(LES 046)
(1)
Na območju EUP LES 046 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem, grafike od D1 do D4, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.
Dopustne vrste gradenj (in posegov)
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta sprememba namembnosti, investicijska in redna vzdrževalna dela. Dopustne so izravnave terena.
2.
Vrsta objektov glede na namen
Skladno z namensko rabo prostora, ki je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
Skladno z uporabo enotne klasifikacije vrst objektov 1 se objekti razvrščajo glede na pretežen namen uporabe za:
11100 Enostanovanjske stavbe
211 Ceste
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
3.
Dopustne vrste predvidenih dejavnosti in njihova razmestitev
Bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki niso moteče za osnovno stanovanjsko rabo in ki zagotavljajo vse potrebne ureditve znotraj parcele objekta (parkirna mesta) – npr. računovodstvo, pisarniške dejavnosti, frizer in druge obrti v manjšem obsegu ipd.
4.
Dopustne vrste objektov glede na zahtevnost
Poleg manj zahtevnih objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili o vrstah objektov glede na zahtevnost.
5.
Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
-
Objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti. Nepretočne in pretočne greznice niso dopustne,
-
Ograje;
-
Pomožni infrastrukturni objekti: vsi razen mala komunalna čistilna naprava.
6.
Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov:
-
Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča in rezervoar za nafto. Dopustna ni mala komunalna čistilna naprava, rezervoar za utekočinjen naftni plin in zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo;
-
Pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
-
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ribnik;
-
Vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot;
-
Spominska obeležja;
-
Urbana oprema: transparent, vodnjak oz. okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(3)
Merila in pogoji za oblikovanje objektov
1.
Koncept
Vodilo zasnove območja je lega objektov, ki omogoča tvorbo kvalitetnega zunanjega bivalnega okolja stanovanjskega objekta, poleg tega pa dopušča izražanje individualnosti. Zato fleksibilnost znotraj robnih pogojev omogoča raznolikost posameznega objekta, ki izraža individualnost.
2.
Lega objektov
Gradnja na površini za razvoj objektov:
-
Enostanovanjski objekt (osnovni objekt) se umesti na S del parcele oz. površine za razvoj objektov, od koder je praviloma predviden tudi dostop na posamezno parcelo. Takšna umestitev objekta na parcelo omogoča oblikovanje zelenega vrta na J, ustrezno orientiranost bivalnih prostorov, predvsem pa servisne prostore na S stran. Zato je na GP1-GP5 določena gradbena meja z odmikom 7 m od južne novo predvidene parcelne meje.
-
Določena je tudi gradbena meja z odmikom 5 m od parcelnih mej, kjer so zgrajeni obstoječi stanovanjski objekti v času priprave strokovne podlage, kot je prikazano v ureditveni situaciji.
-
Gradnja manj zahtevnih objektov ter enostavnih in nezahtevnih je dopustna na površini za razvoj objektov, kot je prikazano v »Ureditveni situaciji grafičnega dela«, upoštevajoč ustrezne odmike od parcelnih mej, objektov ter od cestne in druge infrastrukture. Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in upoštevati varstvene pogoje (požarni, sanitarni, svetlobno tehnični pogoji, intervencijske poti). Novo zgrajeni objekt ne sme povzročati nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogočati mora požarno varnost ter vzdrževanje objektov.
-
V ureditveni situaciji je z gradbenimi mejami prikazana površina za razvoj objektov. To je površina, kjer je dopustna gradnja objektov.
Gradnja na površini parcele namenjene gradnji:
Izven površine za razvoj objektov je na parceli namenjeni gradnji dopustna še gradnja:
Nezahtevnih objektov:
-
objekti za lastne potrebe: bazen, utrjene dovozne poti,
-
ograje.
Enostavnih objektov:
-
objekti za lastne potrebe: podzemni zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča;
-
pomožni infrastrukturni objekt: vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,
-
pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ribnik,
-
vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot.
Višinska umestitev objektov se uskladi glede na koto obstoječega terena, dostopnih poti in glede na možnost izvedbe gravitacijskih priključkov na javno kanalizacijo – v primeru priključevanja podkletenih prostorov po potrebi prečrpavanje zagotavlja lastnik objekta in ni predmet javne kanalizacije.
3.
Velikost objektov
Velikost objektov je pogojena z določili lege objektov.
Vertikalni gabariti:
-
Kota pritličja je +/- 20 cm odvisna od kote obstoječega terena in dostopov in je na posamezni parceli različna, kot je razvidno iz grafičnega dela, načrt 3 »Ureditvena situacija«.
Etažnost objekta je max. K+P+M. Kolenci zid je maksimalno do višine 0,8 m.
V primeru gradnje kleti, mora biti le-ta v celoti vkopana.
Horizontalni gabariti:
-
Izhaja iz površine zemljišč, ki zagotavlja ustrezne odmike in oblike objekta upoštevajoč gradbene meje in stopnjo izkoriščenosti za gradnjo.
Tlorisna površina osnovnega stanovanjskega objekta (upoštevajoč najbolj izpostavljene robove objekta ne upoštevajoč napuščev strehe in nadstreškov) ne presega 20 % površine parcele namenjene gradnji.
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:
-
Maksimalni faktor zazidanosti Fz = 0,5 - glede na površino parcele namenjene gradnji.
Fz - zajema poleg osnovnega tudi nezahtevne in enostavne objekte.
4.
Oblikovanje zunanje podobe objektov
Oblika osnovnega objekta:
-
Pravokotni objekt v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2. Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri V-Z. Dopustno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris (L, T, oblike). Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno.
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe.
Pri nadzidavah se varuje silhueta naselja.
Oblikovanje fasad:
-
Material: klasičen omet ali modernejši materiali (lahke, nesvetleče obloge, lesene obloge). Objekti ne smejo refleksirati svetlobe.
-
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Neznačilni arhitekturni elementi kot so locne arkade, več kotni in polkrožni izzidki (pomoli), stolpici ipd. niso dovoljeni.
-
Fasade so dopustne v odtenkih toplih, zemeljskih barv. Dopustne so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod). Intenzivnejši barvni toni (NCS nad 50) niso dovoljeni (npr. signalne barve kot so citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.).
Streha:
Izhajajoč iz oblikovnosti okoliških objektov:
-
Simetrična dvokapna streha z naklonom od 30° do 45°.
-
Dopustno je kombiniranje osnovne dvokapne strehe z ravnimi strehami ali enokapnimi nakloni do 5 stopinj, predvsem v primeru dodajanja kubusov, dozidav in izzidkov, pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter pri drugih objektih za lastne potrebe.
-
Smer slemena – sleme dvokapnih streh je V-Z. Smer slemena strehe in s tem tudi orientacija objekta na skrajno vzhodni parceli območja obravnave je lahko v smeri S-J, saj imata takšno orientacijo tudi obstoječa objekta na S in J strani parcele, poleg tega takšna orientacija objekta lahko izkoristi veduto na cerkev sv. Ane.
-
Osvetlitev mansard je dopustna s strešnimi okni, terasami in izzidki. Frčade so dopustne razen trapeznih.
5.
Merila in pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
Objekti za lastne potrebe:
-
Za vsak stanovanjski objekt se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste z upoštevanjem faktorja zazidanosti. Izvedejo se lahko kot gradnja k osnovnemu objektu ali / in kot samostoječ objekt. Zbiralnik za kapnico se izvede kot vkopani prostor oz. element na površini parcele namenjeni gradnji.
Ograje:
-
Pri ograjevanju parcel se uporabljajo enostavne žične, kovinske, lesene ograje, vse možno v kombinaciji z masivnimi cokli in opornimi stebri ter zazelenjene ograje (živa meja). Zidovi in zasaditev meja s cipresami niso primerni. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v notranjost parcele in ne proti cesti. V križiščih in uvozih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika oz. morajo upoštevati pogoje, ki jih poda upravljavec gospodarske javne infrastrukture.
6.
Ureditev okolice objektov
Glavni dovozi in dostopi
-
Vsak posamezni objekt mora imeti dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. Dovozi na dvorišča so urejeni z obodnih cest in internih dovoznih poti (»A« in »B«). Ob posameznem stanovanjskem objektu se uredita min. 2 parkirni mesti za parkiranje vozil.
-
V primeru opravljanja dejavnosti v objektu, morajo biti vse parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli, pri GP1 in GP2 pa tudi vse manipulativne površine.
-
Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve, master prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami.
-
Območje se zalezeni, v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Zasadijo se avtohtono drevje in grmovnice. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov.
7.
Merila in pogoji za obstoječe objekte
-
Obstoječa objekta na parceli *89 k. o. Leskovec se porušita.
-
Posegi na obstoječo kapelico (GP9) so dopustni pod pogoji in soglasjem pristojnega organa s področja varovanja kulturne dediščine. Drugi navedeni pogoji v poglavju 6 ne veljajo za GP9. Na parceli GP9 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnika in lokalne skupnosti.
-
Obstoječi vodnjak ob Grebenčevi v SZ delu območja pozidave se ponovno vzpostavi in uredi v sklopu javnega dobra.
-
Obstoječ vodnjak na parc. št. 635/1 k. o. Leskovec se ponovno vzpostavi in se uredi.
(4)
Infrastrukturno opremljanje območja
1.
Prometna infrastruktura
Na območje se dostopa iz:
-
Ulice Anke Salmičeve t. j. LC – 191151 (Leskovec – Veliki Trn – Arto),
-
Grebenčeve ceste t. j. LZ 193291 in iz
-
JP2 – 693892 odcep od Anke Salmič – do cerkve sv. Ane (prej LK - 192866).
Znotraj stanovanjskega območja se izgradi:
-
nova interna dovozna pot (A) z Grebenčeve ceste nekje v 45 m od križišča z Ulico Anke Salmičeve, v dolžini cca 30 m in
-
nova interna dovozna pot (B) v podaljšku od ovinka LK JP2 v dolžini cca 25 m.
Prečni profil:
-
novih dostopnih cest – cestišče 3,0 m +2 x 0,50 bankina = 4,0 m.
-
Na mestu priključevanja JP2 693892 na cesto Anke Salmičeve je obstoječ vertikalni sklon zelo neugoden.
-
Pred začetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se morajo izvesti investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste.
-
Rekonstrukcija priključka JP2 na cesto Ul. Anke Salmič se izvede v II. fazi neodvisno na gradnjo objektov. Navedeni obveznosti bosta določeni na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
Površine za pešce in kolesarje:
-
znotraj meje ureditvenega območja niso načrtovane, razen ob obstoječih prometnicah.
Rekonstruira se Grebenčeva cesta v karakterističnem profilu:
-
bankina 2 x 0,50 m,
-
vozni pas 2 x 2,75 m,
-
enostranski pločnik širine 1,6 m.
Križišče severno-zahodno na Grebenčevi cesti (LK 193291):
-
kjer se priključi cesta LK 192771, ki vodi do gruče 3 stanovanjskih hiš, se rekonstruira,
-
v križišču se z zahoda priključi tudi cesta, preko katere se bo dostopalo do stanovanjske gradnje, načrtovane zahodno od obravnavanega območja.
Priključki:
-
se izvedejo skladno s predpisi in pogoji upravljavca gospodarske javne infrastrukture (naklon priključka, radii, pravokotnost priključka),
-
zagotoviti je potrebno preglednostni trikotnik pri izvozu v okviru lastnega zemljišča,
-
izvede se koridor, ki se uporablja za procesije od kapelice do cerkve sv. Ane.
Cestna razsvetljava:
-
dogradi se cestna razsvetljava ob Grebenčevi cesti. Obstoječa se lahko prestavi v celoti na stran pločnika.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
2.
Ostala infrastruktura
Na obrobju območja je že izgrajena vsa infrastruktura (vodovod, fekalna kanalizacija, elektrika, plinovod, TK in ŠOEK). Izgradnja do posameznega objekta je možna znotraj v grafiki določenega infrastrukturnega koridorja. Lokacija priklopa območja na posamezno vrsto infrastrukture se določi v fazi izdaje projektnih pogojev za izgradnjo komunalne opremljenosti območja. Priklop posameznega objekta se izvede pod pogoji upravljavca.
Vodovod:
-
Predvidena gradnja se priklopi na obstoječ javni vod PE 110, ki poteka na zahodni strani območja.
-
Na priključnem mestu na javni vodovod se predvidi jašek z zasuni v vse smeri.
Komunalne odpadne vode:
-
Odpadne vode se priklopi na obstoječ fekalni kanal »hobas« 250, ki poteka po lokalni cesti (Grebenčeva) na zahodni strani območja.
-
Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja preko zbiralnikov za vodo v ponikalnice.
Elektro energetsko omrežje:
-
Predvideni poseg v prostor tangira 20kV in NN elektro podzemne kable.
-
Električna energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago v TP Leskovec Gmajna I, in sicer direktno na NN zbiralkah v omenjeni TP.
-
Za priklop objektov na distribucijsko omrežje je treba postaviti PSO (prostostoječe omarice) in izvesti nov NN podzemni vod iz TP.
Plinovodno omrežje:
-
V neposredni bližini poteka obstoječe plinovodno omrežje maksimalnega tlaka 4 bar, odsek R49-PE63 in priključni plinovodi, s katerimi se oskrbujejo z zemeljskim plinom uporabniki ob Ulici Anke Salmičeve.
-
Dimenzija novega plinovodnega omrežja naj bo PE 63 in se naveže na obstoječe omrežje (veja R49-PE63) v križišču Grebenčeve ceste in Ulice Anke Salmičeve. Trasa naj poteka po Grebenčevi cesti in nato po dovozni poti A v koridorju predvidenem za infrastrukturo do prestavljene pešpoti, kjer se zaključi z izpušnim ventilom.
-
Po potrebi se prestavita obstoječi TK vod in vodovod.
-
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
3.
Uporaba obnovljivih virov energije
V stavbah je treba zagotavljati delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, pridobljen z obnovljivimi viri energije skladno s predpisi. Na strešinah se dopusti namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije, ki se postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
4.
Zbiranje in odvoz odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredita skladno z veljavnimi predpisi. Odvoz in zbiranje odpadkov je na območju občine Krško in s tem na območju naselja Leskovec pri Krškem urejen. Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov.
V grafiki je prikazan odjemni prostor, ki je lahko tudi zbirni prostor odpadkov posameznega povzročitelja odpadkov. Prostor za posode za zbiranje odpadkov se lahko zagotovi tudi v sklopu objektov na parceli.
Za zbiranje odpadkov drugih frakcij se glede na obstoječo pozidavo in načrtovano pozidavo širšega območja predvidi nov ekološki otok na območju TP severozahodno od območja obravnave. V prehodnem obdobju se uporablja obstoječ ekološki otok južno od območja, ki ga je možno razširiti za določene frakcije.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
(5)
Določitev parcel namenjenih gradnji
Velikost parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta z vsemi spremljajočimi ureditvami je od 600 – 800 m2 in je razvidna v grafičnih prilogah.
Določene so tudi parcele javnega dobra – obstoječih oz. rekonstruiranih cest, kot je določeno v grafičnih prilogah.
Na parceli GP7 in GP8 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnikov in lokalne skupnosti.
Površina parcel namenjenih gradnji je prikazana v grafičnem delu.
(6)
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1.
ED 16521: arheološko najdišče Leskovec:
-
Poseganje v prostor ni dovoljeno na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
-
Poseganje v prostor je dopustno pod pogojem, da se v fazi PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvede arheološke raziskave pod pogoji soglasodajalca in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih.
2.
ED 1957: vplivno območje cerkve sv. Ane
-
Gradnja objektov zmanjšuje poglede iz dela Grebenčeve ceste, vendar je bilo to območje že s planskim dokumentom namenjeno gradnji.
-
Razen objektu na parceli skrajno vzhodno, drugim objektom in mimoidočim z zahodne strani območja, ni mogoče zagotoviti ohranjanje vedute na cerkev sv. Ano zaradi obstoječe gradnje in zemljišča skrajno vzhodno, namenjenemu gradnji.
-
Predvidene ureditve upoštevajo silhueto naselja, tako da ne vplivajo na izpostavljenost lokacije in samega objekta sv. Ane, ki ostaja dominanta v prostoru.
3.
ED 16231: kapelica na Grebenčevi cesti.
-
Kapelica se v celoti ohranja. Vzpostavi se parcela, ki pripada kapelici in ohranja se pešpot, ki že tradicionalno vodi ob procesijah od kapelice do cerkve sv. Ane.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
(7)
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin
1.
Varstvo območij ohranjanja narave
Območje Grebenčeve ceste je še zajeto v ekološko pomembno območje Ajdovska jama, ID območja 6330. Ostali del obravnavanega območja pa ne. Posegi na območje Grebenčeve ceste bodo samo zaradi izgradnje infrastrukture za opremljanje območja, zato drugih vplivov kot v času gradnje same ni.
2.
Varovanje okolja
Na območju obravnave se predvidijo predhodne rešitve in ukrepi zavarovanje okolja, naravnih virov in trajnostno rabo naravnih dobrin skladno z veljavno zakonodajo.
Varstvo voda:
Na območju obravnave so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podzemne vode skladno z veljavno zakonodajo. Območje se priključi na kanalizacijsko omrežje z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja.
Varovanje pred onesnaženjem zraka:
Emisije snovi v zrak ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
Varstvo pred hrupom:
Območja varstva pred hrupom v prostorskih dokumentih občine Krško niso določena, zato so le-ta določena na podlagi namenske rabe prostora v prostorskih aktih občine v skladu z veljavnim predpisom. Obravnavana lokacija spada v III. stopnjo varstva pred hrupom po veljavnem predpisu
Ravnanje z odpadki:
Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času uporabe objektov morajo upoštevati veljavne
predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem:
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je treba upoštevati veljavne predpise.
Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem:
Pri razsvetljavi gradbišč, cest in pri uporabi svetlobnih napisov je treba upoštevati mejne vrednosti ter ukrepe in zahteve pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Osvetljevanje fasad objektov ni dovoljeno. Ustrezno osvetljenost internih dostopnih prometnih površin po potrebi zagotovi lastnik posameznega objekta.
(8)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.
Potres
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan- Seiberg ter določila glede projektnega pospeška tal.
V času izdelave strokovne podlage ni na razpolago drugih geomehanskih podatkov.
Temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal.
Objekti morajo biti projektirani, grajeni vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
2.
Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(9)
Varovanje zdravja ljudi
Osončenje fasad in odprtih površin
Območje je pretežno ravno in dobro osončeno. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je treba zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja prostorov.
(10)
Faznost izgradnje
Komunalno in prometno infrastrukturo za potrebe novogradenj je možno izvajati fazno, sočasno z gradnjo objektov. Pred pričetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se mora izvesti investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste. Obveznosti, ki bodo nastale zaradi rekonstrukcije Grebenčeve ulice in rekonstrukcije priključka JP2 na Ul. Anke Salmič bodo določene na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(11)
Velikost dopustnih odstopanj
Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne službe.
186. člen
(KRŠ 051, KRŠ 052, KRŠ 056, KRŠ 057, LES 051, LES 052, LES 053)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na območju stanovanjskih površin (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo pomožne stavbe
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja:
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12510 Industrijske stavbe; samo delavnice, pekarne, tiskarne, avtomehanične mizarske in podobne delavnice
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Dopustni so tudi:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– samostojno parkirišče,
Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna.
Dopustne dejavnosti
Na stanovanjskih površinah (SS) ni dopustno izvajanje dejavnosti na območju enot: KRŠ 051, LES 051, LES 052, LES 053.
V enoti KRŠ 052 in KRŠ 056 je dopustno izvajanje le obstoječih dejavnosti.
V enoti KRŠ 057 je dopustno izvajanje naslednjih dejavnosti: 
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
58 Založništvo
59 Dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi
60 Radijska in televizijska dejavnost
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih
skladov
65 Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68 Poslovanje z nepremičninami
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI
79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti 
80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti 
81 Dejavnost oskrbe stavb in okolic
2. VELIKOST OBJEKTOV
Faktor zazidanosti 
Do 0,50.
Višinski gabariti 
Maksimalna višina stavb od najnižje kote obstoječega terena ob objektu je 10,5 m. 
3. OBLIKOVNI POGOJI
Lega stavbe
Nove stavbe so orientirane tako, da so z daljšo, glavno fasado obrnjene proti cesti.
Strehe in kritina
V enotah KRŠ 051, KRŠ 052 in KRŠ 057 so dopustne dvokapne, enokapne ali ravne strehe
Fasade
V enotah KRŠ 051, KRŠ 052 in KRŠ 057 so sodobno oblikovane, enostavno členjene, dopustna je uporaba sodobnih materialov.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti, pod pogojem, da je parcela namenjena gradnji velikosti najmanj 600 m2.
– V enotah KRŠ 051 in KRŠ 052 je velikost parcele namenjene gradnji 500 – 1600 m2.
– V enotah KRŠ 051 in KRŠ 052 se pri parcelaciji upošteva koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Minimalna širina parcele namenjene gradnji je za nove ceste 9 m. 
– Pri obstoječih dvosmernih in enosmernih cestnih povezavah od osi obstoječe ceste najmanj 3 m. 
– Pri Poti na Polšco od osi ceste, širine najmanj 4.5 m.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Cestni promet
Na cesti LK 192414 se uredi enosmerni promet iz smeri Poti na Polšco in cesti LK 192501 enosmerni promet iz smeri Sremiške ceste.
6. OSTALI POGOJI
KRŠ 051
– Ohranja se gozdni rob, na skrajnem severozahodnem delu območja. 
– Na parceli namenjeni gradnji velikosti več kot 1000 m2 mora biti najmanj 30  % zelenih površin.
KRŠ 057, 
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. 
– V enoti KRŠ 057 se ob Cesti 4. julija in ob LC 191113 načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. Na območju križišča za Vrbino se odstranijo 3 jumbo panoji.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
LES 051
Na vplivnem območju sakralne stavbne dediščine je s posegi prepovedano spreminjanje urbanistične zasnove naselja, tlorisnih in višinskih gabaritov stavb zaradi ohranjanja vedut in dominantnosti spomenika, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
KRŠ 055
Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. 
187. člen
(KRŠ 061, KRŠ 062, KRŠ 063, KRŠ 064)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe 
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
12420 Garažne stavbe; samo garaže
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
Za potrebe tri- in večstanovanjskih stavb je dopustna gradnja le skupnih nadzemnih ali podzemnih garaž.
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna:
– ureditev zelenih površin (zelenice, parki, drevoredi, brežine)
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Dopustna je gradnja tudi:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave - samo uta in nadstrešek,
– samostojno parkirišče.
Gradnja enostavnih in nezahtevnih stavb je dopustna le za potrebe enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter v območjih začasnih urbanih vrtov. 
Gradnja ograj je dopustna tudi za potrebe otroških igrišč.
Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna.
Dopustne dejavnosti
V stavbah so poleg bivanja dopustne dejavnosti:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 
63 Druge informacijske dejavnosti
(K) FINAČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
64 Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih
skladov
66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI:
68 Poslovanje z nepremičninami
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI:
69 Pravne in računovodske dejavnosti
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje
73 Oglaševanje in raziskovanje trga
74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI:
82 Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86 Zdravstvo (vse razen bolnišničnih zdravstvenih dejavnosti) 
88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910 Dnevno varstvo otrok
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI:
95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko uporabo
96 Druge storitvene dejavnosti
V nadstropjih so dejavnosti dopustne le kot samozaposlitev, v pritličju ali kleti pa je dejavnost dopustna pod pogojem zagotovitve zadostnih parkirnih površin za potrebe izvajanja dejavnosti.
Opravljanje dejavnosti je dopustno pod pogoji: 
– da dejavnost ne presega predpisanih standardov kakovosti okolja glede hrupa, onesnaženosti zraka, voda, svetlobnega ali drugega onesnaževanja.
– zadostno število parkirnih površin za opravljanje dejavnosti.
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
Pri večstanovanjskih stavbah in vrstnih hišah do 0,50, pri enostanovanjskih stavbah do 0,40. 
Tlorisni gabariti
– V enoti KRŠ 061 so dozidave enostanovanjskih stavb dopustne le na območju enostanovanjskih stavb med Rozmanovo in Papirniško ulico do 30  % osnovnega tlorisa stavbe. Med Rozmanovo in Papirniško ulico so dopustni podolgovati in kvadratni tlorisi v razmerju stranic od 1:1 do 1:2.
– V enoti KRŠ 063 je dopustna gradnja tri-in večstanovanjske stavbe ob potoku Žlapovec, velikosti do 450 m2. Dopustni so podolgovati in kvadratni tlorisi v razmerju stranic od 1:1 do 1:2.
Višinski 
gabariti / etažnost
– V enoti KRŠ 061 je višinski gabarit za večstanovanjsko stavbo med Rozmanovo in Papirniško ulico K+P+2, največ 10 m od kote obstoječe ceste (Papirniške ulice). Klet mora biti delno ali v celoti vkopana v zemljo. 
– V enoti KRŠ 063 je višinski gabarit K+P+4. Višina enaka višini obstoječe sosedne večstanovanjske stavbe.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Strehe in kritine
– V enoti KRŠ 061 so pri stavbah med Rozmanovo in Papirniško ulico dopustne dvokapne strehe in sestavljene dvokapnice, enokapne in/ali ravne strehe. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe. Naklon enokapnih in dvokapnih streh od 30-40°, naklon pri sodobno oblikovanih objektih pa do največ 20°.
– V enoti KRŠ 063 so dvokapne strehe, naklon strehe in barva kritine poenotena z naklonom in barvo obstoječih večstanovanjskih stavb v enoti.
Fasade
– V enoti KRŠ 061 so stavbe med Rozmanovo in Papirniško ulico s sodobno oblikovane, fasade so enostavno členjene in iz sodobnih materialov. 
– V enoti KRŠ 063 se oblikovanje fasade poenoti s fasadami sosednjih večstanovanjskih stavb.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo na podlagi usmeritve grafične priloge Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov« tako, da se upošteva število določenih parcel namenjenih gradnji na posameznih stanovanjskih površinah. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti.
– V enotah KRŠ 061 in KRŠ 062 se pri parcelaciji upošteva koridorje potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Pri dvosmernih in enosmernih cestah od osi obstoječe ceste najmanj 3 m. 
– Pri Cankarjevi ulici proti vzhodu od osi obstoječe ceste širine najmanj 7 m in proti zahodu najmanj 5,5 m.
– Pri Poti na Polšco od osi ceste širine najmanj 4.5 m.
– Pri Cesti 4. julija od osi ceste najmanj 7 m.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Promet
– Za potrebe tri- in večstanovanjskih stavb je treba zagotoviti najmanj dve parkirni mesti na stanovanje. Parkirna mesta se zagotavljajo predvsem v kleteh stavb ali podzemnih garažah, tako da se ohranjajo zelene površine in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
– Uredi se obračališče na koncu Rozmanove ulice.
6. OSTALI POGOJI
KRŠ 061, KRŠ 062, KRŠ 063, KRŠ 064
Garaže, nadstreški in ute morajo biti enotno oblikovani.
KRŠ 061
Ob Cankarjevi cesti se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza, ob Cesti 4. Julija pa dvostranski enosmerni kolesarski pas.
KRŠ 063
Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. 
KRŠ 064
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave.
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza. V križišču pri pokopališču se za kolesarski promet in pešce zgradi podhod pod CKŽ, kar bo povezalo stanovanjsko območje s športnim centrom.
Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
188. člen
(KRŠ 07)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
12420 Garažne stavbe; samo garaže
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na območju parka (ZP) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine
Vrste gradenj
– Novogradnja skupnih garaž za potrebe večstanovanjskih stavb je dopustna le zahodno od Ulice Slavka Rožanca. Garaže se gradijo v nadzemni ali podzemni izvedbi. 
– Nadzidave stavb za eno etažo so dopustne le vzhodno od Ulice Slavka Rožanca, na območju dvojčkov, severno in južno od Delavske ceste. Na celotnem območju vzhodnega dela enote so dopustne tudi dozidave obstoječih stavb. 
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Dopustna je gradnja tudi:
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: le uta, manjša drvarnica in vetrolov. Vetrolov je velikosti do 4 m2,
– Podporni zid višine do 1 m.
Gradnja ograj je dopustna le za potrebe otroških igrišč in začasnih urbanih vrtov.
Gradnja male komunalne čistilne naprave in nepretočnih greznic ni dopustna. 
Dopustne dejavnosti
– V sklopu večstanovanjskih stavb ni dopustno opravljanje dejavnosti. 
– V sklopu stavbe na Delavski ulici 10 je dopustno opravljanje dejavnosti 85.1 Predšolska vzgoja
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
Do 0,4
Tlorisni gabariti
Dozidave so dopustne le v liniji krajše stranice stavbe.
Višinski 
gabariti / etažnost
– Nadzidave vzhodno od Ulice Slavka Rožanca do višine 10 m so dopustne pod pogojem, da se nadzidata obe stanovanjski enoti dvojčka. 
– Višina garaže je do 4, 5 m. Ute in manjše drvarnice so višine do 3,5 m. 
3. OBLIKOVNI POGOJI
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
Z dozidavami in nadzidavami je treba zagotoviti skladnost celotne podobe stavbe.
Garaže, ute in manjše drvarnice morajo biti od večstanovanjskih stavb odmaknjene najmanj 4 m.
Strehe in kritine
Dovoljene so le dvokapne strehe, enakega naklona, kot je naklon obstoječe stavbe. 
Fasade
– Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju stavb je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. 
– V primeru nadzidave stavb morajo biti fasade horizontalno členjene.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Pri parcelaciji se upošteva koridorje, potrebne za ureditev gospodarske javne infrastrukture:
– Ob Zdolski cesti, od osi obstoječe ceste na vsako stran, v širini najmanj 5.5 m. Ob Cesti 4. julija od osi obstoječe ceste, širine najmanj 7 m. Ob Cankarjevi ulici od osi obstoječe ceste proti vzhodu 7 m, proti zahodu pa 5.5 m. 
– Ob Sremiški cesti za ureditev vozišča in enostranskega pločnika širine najmanj 4.5 m.
– Pri dvosmernih in enosmernih cestnih povezavah od osi obstoječe ceste najmanj 3 m. 
5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA
Zunanja ureditev
Podporni zidovi so kamniti, višine do 1,0 m.
6. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Kolesarski promet
Ob Zdolski cesti se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas, ob Cankarjevi cesti pa enostranska dvosmerna večnamenska steza.
Cestni promet
Na cestah LK 192291, LK 192071 in LZ 192341 se uredi enosmerni promet iz smeri Zdolske ceste in iz smeri Kurirske poti.
189. člen
(KRŠ 081, KRŠ 082, KRŠ 084, KRŠ 085, KRŠ 086, KRŠ 087, KRŠ 088, KRŠ 089, KRŠ 0810)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na območju gospodarske cone (IG) in območju površin za industrijo (IP) je dopustna gradnja:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12203 Druge poslovne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 
1242 Garažne stavbe
125 Industrijske stavbe in skladišča: samo delavnice, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice, hladilnice in specializirana skladišča ali pokrite skladiščne površine.
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
V enotah KRŠ 081 in KRŠ 088 je dopustna gradnja stavb le za potrebe izvajanja obstoječih dejavnosti. 
V enoti KRŠ 081 je dopustna tudi gradnja:
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo gasilski domovi
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
1242 Garažne stavbe
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
 
Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) je dopustna gradnja le:
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo hladilnice in specializirana skladišča ter pokrite skladiščne površine za potrebe obstoječe dejavnosti)
Na površinah drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine.
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 
Na območju energetske infrastrukture (E) je dopustna gradnja:
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
Na območju okoljske infrastrukture (O) je dopustna gradnja:
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
Vrste gradenj
V enoti KRŠ 089 je dopustna le rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječe stavbe. 
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Na območju vseh površin, razen na drugih urejenih zelenih površin (ZD), je dopustna gradnja tudi:
– samostojnega parkirišča.
Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna.
Dopustne dejavnosti
Na območju gospodarske cone (IG) so dopustne dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
17.2 Proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona 
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
25 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
33 Popravila in montaža strojev in naprav
(G) TRGOVINA: VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
52.1 Skladiščenje
(I) GOSTINSTVO:
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 
Na površinah za industrijo (IP) je v enotah KRŠ 081 in KRŠ 088 dopustno izvajanje obstoječih dejavnosti ter:
(D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 
V enoti KRŠ 084 pa so dopustne dejavnosti:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI vse razen:
19 Proizvodnja koksa in naftnih derivatov
20 Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov
24 Proizvodnja kovin
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE:
52 Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE
(P) IZOBRAŽEVANJE
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) so dopustne dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO:
1.24 Gojenje pečkatega in koščičastega sadja
1.3 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
do 0,7. 
Tlorisni gabariti
Pravokotni ali kvadratni v razmerju stranic od 1:1 do 1:3. Dopustni so tudi drugačni, odvisno od tehnologije v stavbi. 
Višinski gabariti/etažnost
– Višine stavb do 15,5 m nad koto obstoječega terena. 
– Kota pritličja do 0,5 m nad koto obstoječega terena. V enotah KRŠ 086 in KRŠ 0810 do 0,5 nad koto ceste. 
3. OBLIKOVNI POGOJI
Lega stavbe
V enoti KRŠ 0810 se upošteva gradbena linija, ki je od lokalne ceste (št. 192055, 192057 in 193591) oddaljena 8 m in od ostalih internih cest 5 m.
Strehe in kritina
– Strehe so dvokapne, ravne ali enokapne, naklona do 20°. V enoti KRŠ 0810 so dopustne tudi ločne strehe. 
– Dopustna je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov ali v obliki kupol. Kritina je lahko valovita, profilirana ali ravna pločevina in tegola. 
Fasade stavb
– Fasade se oblikuje enostavno. Vidni poudarki so lahko le na vhodnih fasadah ob vhodu v stavbo. Fasade, ki mejijo na javni prostor, so še posebej kvalitetno oblikovane. Dopustna je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv. Fasadni elementi so montažne plošče, lahke obloge iz pločevine, plošče iz pranega betona, obešene fasadne plošče itd. 
– V enoti KRŠ 0810 je treba kvalitetno oblikovati tudi fasade ob južni in vzhodni strani cone, ob bodoči obvoznici Krško.
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Velikost se določi glede na tehnološke zahteve stavbe.
5. UREDITEV OKOLICE OBJEKTA
Zunanja ureditev
– Dovozi na parcelo in parkirišča (obračališča) so asfaltirani in obrobljeni z robniki.
– Ograje so višine do 2,2 m. Postavitev ograj in zasaditev ne sme ovirati preglednosti izvozov na cesto.
– Z notranje strani kompleksa je obvezna zasaditev ob ograji ali zunanji meji kompleksa ter zasaditev ob parkiriščih in večjih platojih.
6. OSTALI POGOJI
KRŠ 081
– Na območju tehnološke enote »Proizvodnja celuloze« je zaradi opustitve proizvodnje v primeru odstranitve obstoječih stavb treba proste površine sanirati v zelene površine.
– Stavbe za potrebe energetike se gradijo med objektom brusilnice in rezervoarjem mazuta ter na lesnem prostoru, po predhodni prestavitvi skladiščnih stavb.
– Ob lokalni cesti LC 191111 se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«. 
– Za gradnjo elektrarne in drugih energetskih objektov je treba izdelati OPPN.
KRŠ 082
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
– Ob lokalni cesti LC 191111 se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza.
KRŠ 084
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Ob Potočnici se na visokovodnem nasipu in ob železniški progi načrtuje večnamenska pot v makadamski izvedbi.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
KRŠ 085, KRŠ 088
– V enoti KRŠ 085 se ob lokalni cesti LC 191113 načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas, ob lokalni cesti LC 191111 pa se načrtuje enostranska dvosmerna večnamenska steza. Ob Potočnici se na visokovodnem nasipu in ob železniški progi načrtuje večnamenska pot v makadamski izvedbi.
– V enoti KRŠ 085 je na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. 
– V enoti KRŠ 088 se ob Cesti 4. julija načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas.
– Na območju arheološkega najdišča na površinah kmetijskih zemljišč ni dopustno globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča.
– Na območju poplav, razvidnih na Prikazu stanja prostora v enoti KRŠ 085 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj. 
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
KRŠ 086, KRŠ 087
– Na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je treba upoštevati določila in pogoje gradnje objektov na teh območjih. 
– Ob lokalni cesti LC 191113 se zgradi dvostranski enosmerni kolesarski pas, na južnem delu enot ob Vrbinski cesti pa enostranska dvosmerna večnamenska steza.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora v enoti KRŠ 087 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB v enoti KRŠ 054 je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
KRŠ 0810
– Varuje se koridor za gradnjo prometne infrastrukture, širine najmanj:
– 14,20 m ob LC 192055 z obojestranskim pločnikom, z dvosmerno kolesarsko stezo ter zelenim pasom,
– 10,60 m ob LC 192057 z dvosmerno kolesarsko stezo in dvostranskim pločnikom,
– 7 m ob LC 193591 in vse ostale interne ceste. 
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave.
– Na območju zelenih površin se ohranja obstoječi drevored.
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza, ob lokalni cesti št. 192055 pa enostranska dvosmerna kolesarska steza. Na vzhodnem delu enote poteka večnamenska pot v smeri proti Žadovinku.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
– Na vodovarstvenih območjih se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
190. člen
(KRŠ 091, KRŠ 092, KRŠ 093, KRŠ 094, KRŠ 095, LES 091, LES 092)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja:
112 Večstanovanjske stavbe
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
1242 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena 
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1273 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene (spomeniki)
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja:
111 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna gradnja: 
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine.
Vrste gradenj
V enotah KRŠ 093, KRŠ 094 gradnja novih stavb ni dopustna, dopustno je le vzdrževanje, rekonstrukcija ter sprememba namembnosti obstoječih stavb. V primeru slabega gradbeno-tehničnega stanja stavbe je dopustna nadomestna gradnja.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
– V enotah KRŠ 093, KRŠ 094 in LES 091 gradnja nezahtevnih in enostavnih stavb ni dopustna, razen nadstreška, letne kuhinje ali manjšega zimskega vrta ob dvoriščni fasadi, velikosti do 20 m2.
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) je dopustna gradnja samostojnega parkirišča.
– Pri tri in večstanovanjskih stavbah je dopustna gradnja le skupne garaže.
– Na stanovanjskih površinah (SS) je dopustna gradnja majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave.
– Gradnja male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna.
Dopustne dejavnosti
Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) so poleg bivanja dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53 Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
85. 5 Drugo izobraževanje in usposabljanje
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 
88 Socialno varstvo brez nastanitve
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI 
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO 
V enoti LES 091 je poleg navedenih in obstoječih dejavnosti dopustno izvajati tudi:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
13 Proizvodnja tekstilij 
14 Proizvodnja oblačil
15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov
18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
32 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
33 Popravilo in montaža strojev in naprav
V enoti KRŠ 093 in KRŠ 094 so poleg dejavnosti, ki so navedene za območje centralnih dejavnosti (CU) dopustne še:
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
(P) IZOBRAŽEVANJE
V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 ni dopustna dejavnost: 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil.
Na stanovanjskih površinah (SS) so poleg bivanja dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(I) GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 
63 Druge informacijske dejavnosti.
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO:
86 Zdravstvo: zobozdravstvena dejavnost, alternativne oblike zdravljenja, druge zdravstvene dejavnosti 
(S) DRUGE DEJAVNOSTI 
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO 
V enoti KRŠ 094 se parkirišča za potrebe opravljanja dejavnosti uporabljajo v sklopu javnih parkirnih površin.
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
Do 0,7, v enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 do 0,9.
Tlorisni gabariti
– Pravokotne, kvadratne ali nepravilne oblike. 
– Tlorisna površina novih stavb na osrednjem območju centralnih dejavnosti CU je do 2000 m2,
– V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 se ohranjajo obstoječi tlorisni gabariti. 
Višinski gabariti/etažnost
– V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 se ohranjajo višinski gabariti obstoječih stavb. Višina novih stavb v enoti KRŠ 091 je do 12 m. V LES 091 je višina stavb ob Cesti krških žrtev do 14 m. 
– Garažno stavbo v enotah KRŠ 091 in KRŠ 095 je dopustno graditi v več etažah, ki so vkopane v zemljo. 
3. OBLIKOVNI POGOJI
Strehe in kritina
– V enotah KRŠ 093 in KRŠ 094 na strehe ni dopustno postavljati naprave za izkoriščanje sončne energije. Dopustne so le opečne kritine, opečno rdeče barve.
– V enotah KRŠ 091, KRŠ 092 LES 091 in LES 092 so dopustne tudi ravne in enokapne strehe.
Fasade stavb
– Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad je enostavna. Poudarek je na oblikovanju fasade ob javni površini. Okenske in vratne odprtine so simetrično razporejene. Dopustno je sodobno oblikovanje (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). 
– V enoti KRŠ 093 in KRŠ 094 se fasade objektov ob Cesti krških žrtev (staro mestno jedro) ohranjajo v starem trškem arhitekturnem stilu: finalni omet svetle barve, oblikovan in dimenzioniran v stilu starega jedra (cokel, pokončne okenske odprtine, venci), v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
– Ob Cesti 4. julij in CKŽ (KRŠ 091, KRŠ 092, KRŠ 095) morajo biti fasade oblikovane tako, da je poudarek na fasadi proti javnemu prostoru – cesti. Vhod v objekt mora biti iz glavne ulične fasade. 
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
– Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove stavbe, omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Promet
Za večstanovanjske stavbe je treba zagotoviti najmanj 2 parkirni mesti na stanovanje. 
6. OSTALI POGOJI
KRŠ 091, KRŠ 092
– Ob Cesti 4. julija se načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas ob cestišču.
– Možna je ureditev brvi čez potok. 
KRŠ 091, KRŠ 092, 
KRŠ 093, KRŠ 094, 
LES 091, LES 092
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 093, LES 091 in LES 092 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
KRŠ 093, 
KRŠ 094
– Na območju naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor ter pogoje glede lege, velikosti, oblikovanja objektov in parcelacije navedene v Skupnih pogojih za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Za vse posege v varovani naselbinski dediščini in v vplivnem območju kulturnega spomenika, tudi za vzdrževalna dela na objektih, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. 
– Posegi na fasadah na območju Zatona EUP KRŠ 094 se izvajajo v skladu s Strokovno podlago za obnovo fasad na območju Zatona – Usmeritve za prenovo fasad na območju Zatona, ki so v Prilogi 1 tega odloka. 
– Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorskih izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza od mostu pri HE Krško do zatona v starem mestnem jedru.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
KRŠ 095
Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave. Na križišču ob mostu čez Savo se obstoječe jumbo panoje nadomesti s 3 rolo oziroma roto panoji ali polovico jumbo panojev na tem območju odstrani.
LES 091
– Ob CKŽ se načrtuje večnamenska steza.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave.
LES 092
Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
191. člen
(KRŠ 101, KRŠ 102, KRŠ 103, KRŠ 104, KRŠ 105, KRŠ 106, LES 101, LES 102)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
1242 Garažne stavbe
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
 
V enoti KRŠ 103 je dopustna gradnja še: 
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; samo gasilski domovi
V enoti KRŠ 101 je dopustna gradnja le:
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
1242 Garažne stavbe
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 
V enoti KRŠ 102 je dopustna gradnja le:
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine; samo domovi za starejše osebe, domovi za odvajanje odvisnosti
1242 Garažne stavbe
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 
V stavbah je dopustna ureditev stanovanjskih prostorov. 
Na stanovanjskih površinah (SS) gradnja novih stavb ni dopustna.
Na površini parka (ZP) je dopustna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je dopustna ureditev travnatih površin z urbano opremo ter zasaditev drevoredov.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) je dopustna gradnja tudi:
– samostojno parkirišče
Gradnja majhne stavbe, male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. Dopustna je gradnja le varovalnih ograj. 
Dopustne dejavnosti
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti:
(G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53 Poštna in kurirska dejavnost
(I) GOSTINSTVO
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI 
(T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO 
V enoti KRŠ 101 so dopustne le dejavnosti: 
(H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
53 Poštna in kurirska dejavnost
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
78. Zaposlovalne dejavnosti
79. Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti
80. Varovanje in poizvedovalne dejavnosti
82. Pisarniške in spremljajoče poslovne in storitvene dejavnosti
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
(S) DRUGE DEJAVNOSTI 
96. Druge storitvene dejavnosti
V enoti KRŠ 104 je dopustna le dejavnost: 
(G) TRGOVINA; VZDRŽAVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 
47.4 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi
V enoti KRŠ 102 so na stanovanjskih površinah (SS) poleg bivanja dopustne le naslednje dejavnosti:
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI:
62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti 
63 Druge informacijske dejavnosti
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI: 
69 Pravne in računovodske dejavnosti
71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 
Dejavnosti se lahko opravljajo, kot samozaposlitev stanujočih.
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
do 0,7. 
Tlorisni gabariti
Dopustne so pravokotne kvadratne ali nepravilne tlorisne oblike.
Tlorisna površina novih stavb je največ do 1500 m2, razen na območju KRŠ 103, kjer je dopustna večja tlorisna zasnova stavbe.
Višinski gabariti
– V enoti KRŠ 106 so višinski gabariti novih objektov največ 14 m od kote obstoječega terena.
– Višinski gabariti v enoti KRŠ 101, KRŠ 102, KRŠ 103, KRŠ 105, LES 101 in LES 102 ne smejo presegati višine najvišjega objekta zgrajenega v enoti.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Lega stavb
Odmiki stavb od parcelne meje so najmanj 5 m.
Strehe in kritina
Dopustne so dvokapne, ravne ali enokapne strehe. Gradnja napušča je dopustna do 1 m. Barva kritine se mora ujemati z barvo kritine sosednjih obstoječih objektov znotraj enote.
Fasade stavb
Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad mora biti enostavna. Okenske in vratne odprtine simetrično razporejene. Dopustno je uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve, uporaba lesa, stekla in drugih sodobnih materialov). 
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Parcele namenjene gradnji novih stavb se določijo upoštevajoč grafično prilogo Urbanističnega načrta »Elementi urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja območij in objektov«. Dopustno je tudi odstopanje od prikazane parcelacije pod pogojem, da parcela namenjena gradnji nove stavbe omogoča nemoteno funkcioniranje sosednjih stavb. Parcelacija oziroma gradnja nove stavbe je dopustna tudi na mestih, kjer to ni posebej označeno, če gre za zapolnitev obstoječe pozidave ob cesti.
5. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Promet
– Pri gradnji nove stavbe med CKŽ in domom za ostarele je treba zagotavljati dostop do srednješolskega centra in dostavno pot do nakupovalnega centra. 
– V enoti KRŠ 106, sočasno z gradnjo kompleksa Kmetijske Apoteke mora biti izveden uvoz/izvoz na cesto Pot na Črnile (ob JZ meji kompleksa) in tudi del cestne povezave Pot na Črnile od priključka iz G1-5 v dolžini cca 150 m.
6. OSTALI POGOJI
KRŠ 101
LES 101
LES 102
– V enoti KRŠ 101 se ob Cesti 4. julija načrtuje dvostranski enosmerni kolesarski pas. 
– V enoti LES 101 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza. 
– V enoti LES 102 se ob Leskovški cesti LK 192053 načrtuje kolesarska steza. 
KRŠ 102 
KRŠ 104 
KRŠ 105
– V enoti KRŠ 104 je na lokaciji OMV bencinskega servisa prevelika zgostitev jumbo panojev. Obstoječi jumbo panoji se morajo razporediti na širše območje oziroma se nadomestiti z roto ali rolo panoji. 
– V enotah KRŠ 102 in KRŠ 104 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza.
– V enoti KRŠ 105 se ob lokalni cesti LK192055 načrtuje kolesarska steza, ki se bo navezala na predviden most čez reko Savo.
– V enoti KRŠ 102 so na območju zdravstvenega doma in doma upokojencev (CD) ter na zelenih površinah (ZP) dopustni posegi, ki ne presegajo II. stopnje varstva pred hrupom.
– Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 102, KRŠ 104 in KRŠ 105 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
– V enoti KRŠ 104 je na območju arheološke dediščine treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
KRŠ 102, 
KRŠ 106, 
LES 101
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– V enoti KRŠ 106 je treba na območju arheološke dediščine izvesti sanacijo brežine s kulturnovarstvenimi pogoji pristojne službe.
KRŠ 103
– Načrtuje se ureditev kolesarske steze po obstoječem pločniku čez most preko Save in navezava preko Tovarniške ulice na kolesarsko stezo ob lokalni cesti LC 191111.
– Na mostu čez Savo vse do krožišča na Vidmu, se odstrani obešanke zaradi negativnega vpliva na vizualno podobo prostora.
– Ob železniški progi je primeren prostor za oglaševanje, kjer se priporoča postavitev sodobnih veliko ploskovnih izvedb VKO (rolo in roto panoji).
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
KRŠ 106
LES 101
– V enoti KRŠ 106 se ob CKŽ načrtuje večnamenska steza, ob Leskovški cesti LK 192053 pa se načrtuje kolesarska steza.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave.
– Na vodovarstvenem območju v enoti KRŠ 106 in LES 101 se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
192. člen
(KRŠ 111, KRŠ 112, KRŠ 113)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov
– Gradnja novih stavb ni dopustna. Dopustna je le rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra.
– Dopustna je gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine
– Na območju kulturne dediščine je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnih panojev razen na podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
Vrste gradenj
Dopustna je le prenova obstoječih stavb, odstranitev stanovanjskih stavb ter rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih gradbeno inženirskih objektov.
Dopustne dejavnosti
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) so dopustne dejavnosti:
(I) GOSTINSTVO
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 
(P) IZOBRAŽEVANJE
Poleg zgoraj navedenih je na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) dopustna dejavnost:
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
1102 Proizvodnja vina iz grozdja
2. OBLIKOVNI POGOJI
Fasade stavb
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CD) v EUP KRŠ 113 se ohranja pročelje ter značilni detajli gradu na arkadnem dvorišču. 
– Na površini z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) se predvidi prenova in arhitekturna sanacija vzhodne fasade pristave z vinsko kletjo.
3. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Parcelacija za gradnjo novih stavb ni dopustna. Dopustna je le parcelacija za gradnjo parkirišč za potrebe gradu Šrajbarski turn severno od objekta vinske kleti.
4. POGOJI GLEDE GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Promet
Znotraj zaščitenega območja je prepovedna vožnja z motornimi vozili, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe ter vožnje po javni cesti.
5. OSTALI POGOJI
Celotno območje
– Varujejo se kulturne, zgodovinske, arhitekturne, umetnostne-arheološke in krajinske vrednote v celostni in neokrnjeni ter izvirni podobi.
– Posegi se podrejajo ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika. 
– Zavarovano območje je namenjeno prezentaciji spomenika, učno-vzgojnemu delu, znanstveno-raziskovalnemu delu ter kulturni in muzejski dejavnosti.
– Ureditev javnih vrtov, parkov, trgov in drugih urejenih javnih površin se izvaja v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
– Na območju EUP KRŠ 112 in KRŠ 113 se ohranja gozd in gozdni rob kot habitat kvalifikacijskih vrst netopirjev (južni podkovnjak in črtasti medvedek).
KRŠ 111
Pri prenovi stavb in zunanjih ureditvah za potrebe izvajanja dejavnosti se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino in pogoji za vplivno območje kulturne dediščine. 
KRŠ 112
Ohranja se mavzolej z zunanjo ureditvijo. Uredi se peš pot med gradom in mavzolejem. 
KRŠ 113
– Prenovi se grajski park ter hiša na Rostoharjevi ulici 90. Prenova sledi programom, ki se bodo umeščali na območje s predhodnim soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
– Na varovanem območju vrtno arhitekturne dediščine je znotraj območja prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod. Prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe in po javni cesti. 
– Parkirišča za potrebe gradu se uredijo severno od objekta vinske kleti, severno od obstoječih parkirišč.
193. člen
(KRŠ 121, KRŠ 122, LES 121, LES 122)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na območju površin za oddih rekreacijo in šport (ZS) in območju športnega centra (BC) je možna gradnja:
2411 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, tenis, košarka, itd
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča in javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine
Na območju pokopališča (ZK) je dopustna gradnja:
24204 Pokopališča
Na območju drugih urejenih zelenih površin (ZD) je možna gradnja:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine
Na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) gradnja novih stavb ni dopustna.
Na območju gospodarske cone (IG) veljajo enaki pogoji kot za enoto KRŠ 0810.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Gradnja stavb ni dopustna.
Dopustna je le postavitev varovalnih ograj.
Dopustne dejavnosti
Na območju površin za oddih rekreacijo in šport (ZS) ter drugih urejenih zelenih površinah (ZD) in športnega centra (BC):
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas 
Na območju pokopališča (ZK) in drugem območju centralnih dejavnosti (CD):
(S) DRUGE DEJAVNOSTI 
96.03 Pogrebna dejavnost
2. OSTALI POGOJI
KRŠ 121
– Varuje se priobalno zemljišče reke Save, širine 15 m in ohranja obvodna vegetacija, urejajo dostopi do vode na sonaravni način z naravnimi materiali. Obstoječa drevesa se ohranja v čim večji možni meri. Ob zahodni meji enote, ob CKŽ se ohranja večnamenska pot širine 3 m. Med potjo in reko Savo se uredijo otroška in druga javna igrišča ter uredijo javne zelene površine.
– Zaradi prevelike gostote obešank na drogovih javne razsvetljave na CKŽ se mora število obešank zmanjšati na največ vsak tretji drog javne razsvetljave.
Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
KRŠ 122
– Na območju ribnika Resa je možna ureditev lesenih pomolov. 
– Ob Zdolski cesti se zgradi dvostranski enosmerni kolesarski pas.
– Obstoječa stanovanjska stavba, ne glede na določeno namensko rabo, ohranja vse pravice, ki so ji bile dodeljene z gradbenim dovoljenjem. Dopustna je odstranitev objekta, rekonstrukcija ter vzdrževanje. Dopusti se tudi gradnja majhne stavbe (do 35m2), pod pogojem, da faktor zazidanosti ne presega 0,4.
LES 121
– Ob meji pokopališča se zasadi zeleni pas z avtohtonimi vrstami drevja in grmovnic kot vizualna bariera.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
LES 122
– Na območju arheološkega najdišča je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
– Ob cesti CKŽ ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju varovalnega pasu DV, RTP in KB je dopustna gradnja le objektov, ki jih določa veljavni predpis s področja energetike.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
194. člen
(KRŠ 131, KRŠ 132, KRŠ 133, LES 13)
(1)
Na kmetijskih površinah veljajo enaki pogoji kot so določeni v točki 3.1.18 Ostali odprti prostor, člen »najboljša in druga kmetijska zemljišča«.
(2)
Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora na območju EUP KRŠ 131, KRŠ 132 in KRŠ 133 je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
195. člen
(KRŠ 141, KRŠ 142)
(1)
Na območju varovalnega gozda veljajo enaki pogoji kot poglavju »3. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji« točka »3.1.17. Varovalni gozd«.
(2)
Na območju varovalnih gozdov se ohranjajo in vzdržujejo obstoječe ceste in pešpoti ter obstoječi objekti gospodarske javne infrastrukture.
(3)
Obstoječe stavbe na drugem območju centralnih dejavnosti (CD) in stanovanjskih površin (SS) je možno vzdrževati in rekonstruirati. Dopustna je gradnja nadomestnih stavb. V vplivnem območju cerkve sv. Rozalije se ohranja režim varstva naselbinske dediščine.
(4)
Na območju naselbinske dediščine je treba upoštevati pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor ter pogoje glede lege, velikosti, oblikovanja objektov in parcelacije ter pogoje za območje arheološkega najdišča navedene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«.
(5)
EUP 142 - v vplivnem območju kulturnega spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(6)
Na območju varovalnega gozda v enoti KRŠ 142 je prepovedano graditi deponije komunalnih, industrijskih in kakršnih koli drugih odpadkov. Prepovedano je izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva.
(7)
Na varovanem območju profane stavbne dediščine je treba ohranjati komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst, pojavnost in celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
196. člen
(KRŠ 151, KRŠ 152)
(1)
Na površinah železnic (PŽ) je dopustna gradnja:
-
211 Ceste
-
212 Železniške proge
-
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
(2)
V enoti KRŠ 152 je poleg zgoraj navedenih objektov dopustna gradnja:
-
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij
(3)
Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
-
samostojnega parkirišča.
Ni dopustna gradnja:
-
male komunalne čistilne naprave,
-
nepretočne greznice,
-
pomola in
-
športnega igrišča na prostem.
(4)
Na območju železniške postaje je primeren prostor za oglaševanje, kjer se postavi sodobne veliko ploskovne izvedbe VKO (rolo in roto panoji). Na točkah vstopa in izstopa potnikov ter v osrednjem prostoru pa se postavi svetlobne vitrine (city light), ki poleg oglaševalske nosijo tudi precejšnjo ambientalno vrednost in s tem pozitivno vplivajo na vizualno podobo mestnega prostora.
(5)
Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
197. člen
(KRŠ 16)
1. NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Vrste objektov
Na površini športnega centra (BC) je dopustna gradnja:
1265 Stavbe za šport
24110 Športna igrišča
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
Dopustna je gradnja tudi:
– Samostojno parkirišče
– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo in namakanje; samo vodni zbiralnik in zbiralnik za gašenje požara
Gradnja garaže, male komunalne čistilne naprave in pretočnih greznic ni dopustna. Dopustna je gradnja le varovalnih ograj.
Dopustne dejavnosti
Dopustne dejavnosti: 
(G) TRGOVINA; vzdrževanje in popravila motornih vozil
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
47.64 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo
(I) GOSTINSTVO
56 Dejavnost strežbe jedi in pijač
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
77.11 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.21 Dajanje športne opreme v najem in zakup
82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
86.22 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost, 
86.9 Druge dejavnost za zdravje, 86.901 Alternativne oblike zdravljenja, 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas: vse razen Dejavnost zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov 
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
2. VELIKOST OBJEKTOV 
Faktor zazidanosti
Do 0,7
Tlorisni gabariti
Prilagojeni obstoječim stavbam in potrebam dejavnosti. 
Višinski gabariti/etažnost
Prilagojeni obstoječim stavbam in potrebam dejavnosti.
3. OBLIKOVNI POGOJI
Tipologija objektov, morfologija pozidave, lega objekta
– Nove stavbe se locira južno od stavbe stadiona, na mestu obstoječih delavnic, do lokacije obstoječih že urejenih parkirnih površin, upoštevajoč gradbeno linijo obstoječe stavbe stadiona. Novo stavbo severno od stavbe stadiona se locira na mestu obstoječe zemeljske tribune. Stavba je lahko dvonamenska, za potrebe tribun stadiona in pridobitev prostorov za športna društva.
– Stavbo za potrebe tenisa, s tenis igriščem, tribunami in prostori za potrebe kluba se locira ob centralnem vhodu, na južno tribuno stadiona. Južno in vzhodno od stavbe za potrebe tenisa se uredijo odprta ali zaprta tenis igrišča.
Strehe in kritina
Svobodno oblikovano.
Fasade stavb
Svobodno oblikovane. 
4. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO
Velikost parcele namenjene gradnji
Pri določitvi parcel namenjenih gradnji je treba upoštevati komunalno energetski koridor ob reki Savi.
5. OSTALI POGOJI 
Prometna ureditev
Ohranja se koridor za večnamensko pot. 
Poplavna varnost
Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
198. člen
(KRŠ 031, KRŠ 032, KRŠ 033, KRŠ 034, KRŠ 035, KRŠ 036, KRŠ 037, KRŠ 038, KRŠ 039, KRŠ 0310, LES 031, LES 032, LES 033)
OZNAKA EUP
IME EUP
USMERITVE ZA IZDELAVO OPPN
KRŠ 031
Delavsko naselje vzhodno od Sremiške ceste 
– Dopustna je gradnja tri-in večstanovanjskih stavb, z višinskim gabaritom do največ K+P+2. Maksimalna višina stavb je 12 metrov, merjeno od kote urejenega terena do najvišje točke stavbe. Na območju večstanovanjskih stavb se uredi vsaj 20  % skupnih zelenih površin, obvezna je ureditev otroškega igrišča. Skozi območje, ali ob njegovi severozahodni meji, je možna ureditev povezovalne ceste z navezavo na Sremiško cesto. V pritličnem delu večstanovanjskih stavb je dopustno opravljanje obstoječe dejavnosti (priprava hrane), ni pa dopustno izvajanje gostinske dejavnosti.
– Severno od obstoječe gozdne ceste je dopustna gradnja vila blokov, z največ 6 stanovanjskih enot, gabariti do K+P+1+M (delno ali popolnoma vkopana klet).
– Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej. Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, treba vzpostaviti v prvotno stanje.
KRŠ 032
Poslovno stanovanjska gradnja ob Cesti 4. julija in Zdolski cesti 
– Načrtuje se prenova tako, da enostanovanjske stavb nadomestijo z večstanovanjsko pozidavo. Ob ulici 4. julija se vzpostavi nov javni prostor-trg in nova fasada mesta. V pritličja se umeščajo dejavnosti, v višje etaže pa stanovanja. Maksimalna višina stavb je 15 m. Faktor zazidanosti je do 0,8.
– Ob Cesti 4. Julija in Zdolski cesti se načrtuje ureditev dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu.
KRŠ 033
Stanovanjsko območje Stara vas v Krškem 
– Načrtuje se gradnja enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb. Maksimalna višina stavb je (K) + P +2. Stavbe morajo biti tipološko poenotene (višina, fasade, strehe).
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
KRŠ 034
Območje med tovarno Šumi in Potočnico
– Na površini za industrijo (IP) se načrtujejo stavbe, namenjene industrijskim in proizvodnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje gradnja stavb namenjenih trgovskim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim. V zgornjih etažah je dopustno bivanje.
– Na površinah za oddih rekreacijo in šport (ZS) se ohranjajo obstoječa športna igrišča in gradijo nova. Ob meji se načrtuje zasaditev grmovnic in drevja.
– Na stanovanjski površini (SS) se načrtuje gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb.
– Ob železniški progi se ohranja zeleni pas, širine najmanj 5 m, ki se gosto zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem (protihrupna in vizualna bariera). Pri načrtovanju pozidave je treba upoštevati vpliv hrupa železniškega prometa. 
– Ob Cesti 4. julija se varuje koridor za ureditev dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu. 
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
KRŠ 035
Območje med Potočnico in cesto za NEK
– Na osrednjem območju centralnih dejavnosti (CU) se načrtuje gradnja stavb za izvajanje storitvenih dejavnosti.
– Ob železniški progi se ohranja zeleni pas, širine najmanj 5 m, ki se gosto zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem (protihrupna in vizualna bariera). Pri načrtovanju pozidave je treba upoštevati vpliv hrupa železniškega prometa. 
– Ob Cesti 4. julija se varuje koridor za ureditev dvostranskega enosmernega kolesarskega pasu. 
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture.
KRŠ 036
Območje bazena Videm
– Na površini CD-druga območja centralnih dejavnosti se načrtuje gradnja večnamenske stavbe (bazenskega kompleksa) s spremljajočimi dejavnostmi, brez bivanja. V sklopu površine je treba poleg zagotovitve pogojev za tekmovalno plavanje zagotoviti tudi pogoje za organizacijo športno-rekreacijskih dejavnosti in vsebin za preživljanje prostega časa.
– Na površini je dopustno načrtovati tudi stavbe za potrebe izvajanja dejavnosti zaščite in reševanja v primeru požarov in nesreč, storitvenih, trgovskih, oskrbnih ter servisnih dejavnosti. 
KRŠ 037
Poslovni center Žadovinek ob novem mostu čez Savo 
– Načrtuje se gradnja stavbe namenjene poslovnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim.
– Stavbo se zaradi lokacije ob krožišču obvoznice in ob vhodu v mesto oblikuje reprezentančno- vogalno arhitekturo, kot mestno fasado.
– Višina stavbe je največ (3K) + P +9. Faktor zazidanosti do 0,7.
– Z vidika prometne ureditve je treba upoštevati načrtovano krožno prometno povezavo iz četrtega krožnega kraka proti severu iz mostu Žadovinek, znotraj cone, vse do križišča pri Merkurju.
– Na območju arheološke dediščine je treba v postopku OPPN opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
– Na vodovarstvenem območju se pri gradnji in drugih ureditvah v prostoru upoštevajo občinski in državni predpisi. Za posege je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. 
KRŠ 038,
KRŠ 039
Gospodarska cona zahodno od NEK
– Območje gospodarske cone (IG) se nameni obrtnim, skladiščnim, prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. 
– Faktor zazidanosti je do 0,7. Osnovne stavbe se oblikuje kot kubuse pravilnih geometrijskih oblik. Fasade so sodobno oblikovane, v smeri obvoznice Krško – Brežice, pa posebej kvalitetno oblikovane.
– Gradnja objektov in umešanje dejavnosti je dopustno upoštevajoč pogoje navedene v Uredbi o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter pogoje smernic Uprave RS za jedrsko varnost.
KRŠ 0310
Poslovna cona Vrbina vzhod 2
– Območje gospodarske cone (IG) se nameni obrtnim, skladiščnim, prometnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. 
– Faktor zazidanosti je do 0,7. Osnovne stavbe se oblikuje kot kubuse pravilnih geometrijskih oblik. Fasade so sodobno oblikovane, v smeri obvoznice Krško – Brežice, pa posebej kvalitetno oblikovane.
– Gradnja objektov in umešanje dejavnosti je dopustno upoštevajoč pogoje navedene v Uredbi o območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter pogoje smernic Uprave RS za jedrsko varnost.
– Na območju je treba upoštevati varovalne pasove energetske infrastrukture.
– Na območju poplav razvidnih na Prikazu stanja prostora je treba upoštevati določila iz skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člen »zaščita pred poplavami«.
KRŠ 0311
Ureditev dela območja na Vidmu (umestitev stanovanjsko poslovnega objekta)
Na stanovanjskih površinah-SS in drugem območju centralnih dejavnosti-CD se načrtuje gradnja stanovanjsko poslovne stavbe (trgovina v pritličju + 3 nadstropja s stanovanjskimi enotami) z vsemi pripadajočimi prometnimi in infrastrukturnimi ureditvami, potrebnimi za realizacijo novega objekta, kakor tudi ureditvami potrebnimi za zagotavljanje kvalitete bivanja obstoječe stanovanjske soseske.
LES 031
Obvozna cesta Leskovec pri Krškem
– Načrtuje se gradnja obvozne ceste Leskovec pri Krškem. Posegi na območju Natura 2000 in vodotoka morajo biti skladni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami.
– Zagotoviti je treba tehnične ukrepe, da izvedba nove ceste ne bo spremenila hidroloških značilnosti območja v katerega posega. 
– V fazi načrtovanja se preveri potreba izdelave zaščitne ograje, ter prehodov za ljudi, živali in stroje.
– Ob trasi ceste se ne predvidi objektov namenjenih osvetljevanju ceste.
– Dela se izvedejo v času od sredine julija do sredine februarja, ko so tla suha in kompaktna. Na tak način se ohranja obstoječo konfiguracijo terena v katerega bo vpeta trasa ceste, prav tako pa se z deli izogne časovnemu obdobju sezonske migracije dvoživk.
– Z namenom izogibanja povozu dvoživk v času njihove sezonske selitve na mrestišča, naj se vzdolž celotne trase nove ceste predvidi podhode za dvoživke. Na južnem delu predvidne obvozne ceste je treba urediti podhode za dvoživke, saj se le slabih 100 metrov stran nahaja vodno telo zaraslo z rogozjem, sitčevjem in črno jelšo, do katerega se iz gozdnega prostora selijo dvoživke v času mrestitve. Podhode za dvoživke je treba umestiti tudi v osrednjem delu predvidene trase ceste, in sicer na območju mokrotne doline potoka Graben ter na severnem delu trase, do priključka na krožišče v Leskovcu pri Krškem. 
– Z namenom pravilne izvedbe ukrepov za dvoživke, se k detajlnim rešitvam projektne dokumentacije vključi strokovnjaka za dvoživke že v fazi načrtovanja in izvedbe ukrepov, saj bo na tak način zagotovljena pravilna funkcionalnost podhodov.
– Na območju ohranjanja narave in različnih habitatov se v času izdelave OPPN preveri ali območje uporablja divjad za svoje prehode. Na podlagi teh podatkov se predvidi ustrezne ukrepe za varovanje divjadi pred morebitnimi povozi.
– Na varovanem območju HT kvalifikacijskih vrst Leskovškega potoka, se na mestih prečkanj potoka za ureditev brežin potoka ne uporablja beton, ampak se potok uredi sonaravno s kamni, lesom, prodom. Zagotovi se tudi naravno sestavo dna s prodom, peskom, kamni. Obrežno vegetacijo se ohranja oziroma zasadi na novo. Potoka se ne onesnažuje z izpusti toksičnih snovi.
– Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.
– Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh.
– Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
LES 032
Stanovanjske površine Gmajna 3
Načrtuje se gradnja stanovanjskih objektov z ureditvijo površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, ureditev zelenih površin, gradnja ustrezne prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture potrebne za novo sosesko, gradnja dela obvozne ceste ter prestavitev javne poti. 
LES 033
Stanovanjske površine Veniše
– Poleg stanovanjske gradnje je treba določiti pogoje za urbanistično in oblikovno sanacijo celotnega območja. Do izdelave OPPN so dopustne le dozidave obstoječih stavb do največ 20  % osnovnega tlorisa. Dozidave se načrtuje tako, da se ohranja gospodarski dostop do kmetijskih zemljišč širine najmanj 3 m.
– Na območju arheološke dediščine je treba opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
LES 034
Stanovanjske površine Gmajna ob gozdu
Na območju se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov za njihove potrebe. Parcele namenjene gradnji se načrtuje velikosti od 500 do 1000 m2. Parcela namenjana prometno komunalnem koridorju mora biti širine najmanj 7 m.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window