Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

Varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti je razvidno iz Prikaza stanja prostora, ki je sestavni del OPN.

Na celotnem območju občine, kjer so ekološko pomembna območja (EPO), Natura 2000 območja ter rastlinstvo in živalstvo, habitatni tipi (HT), in naravne vrednote (NV) veljajo splošni omilitveni ukrepi:

Upoštevanje veljavne področne zakonodaje.

Višje naravovarstveno vrednotene habitatne tipe in kvalifikacijske habitate, ki so habitat številnih vrst območja (tudi kvalifikacijskih) se ohranja v največji možni meri. Tudi mejice, posamezne skupine dreves in gozdni rob se ohranjajo. Gozdni rob se po opravljenih delih sanira z avtohtonimi vrstami.

Obrežno vegetacijo vodotokov in stoječih vodnih teles se ohranja. Tudi v brežine in struge površinskih voda se ne posega. V primeru, da so utrjevanja brežin nujna iz varnostnih razlogov, se za utrjevanje namesto betona uporabljajo naravni materiali (kamen, les, drevesno in grmovno vegetacijo …). Prav tako se ne spreminja hidroloških režimov površinskih voda. Pri odvzemih vode se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok. Površinska voda se ne onesnažuje (izpusti toksičnih snovi, sanitarne vode, gnojnice …) ali vanje odlaga odpadkov. V površinska vodna telesa se ne vlaga oziroma vzreja tujih organizmov, prav tako je treba preprečiti uhajanja že prisotnih tujih organizmov v ostale površinske vode.

Čas izvajanja gradbenih del ter aktivnosti, ki povzročajo višje nivoje hrupa (streljanje) izven naselij, na naravno ohranjenih območjih, se prilagodi tako, da ne bo motilo (kvalifikacijskih) ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, se izven naseljenih območij opravijo od 16. julija do 30. decembra.

Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje (tudi v času gradnje), je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočnih metuljev, hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Upošteva se predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja poleg tega pa se za osvetljevanje uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe ter možnostjo samodejnega vklopa in izklopa.

Viškov izkopnega materiala ali gradbeni material se trajno ne odlaga na teh območjih. Lokacije trajnega odlaganja viškov izkopnega materiala se umesti izven teh območij. Lokacije trajnih odlaganj viškov izkopnega materiala morajo biti določene vnaprej in izbrane v dogovoru z naravovarstvenim nadzorom. Preprečiti je treba tudi kakršnokoli onesnaženje (izlitja nafte, olj, spiranja toksičnih snovi, težkih kovin). Delovna mehanizacija in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibna. Tudi začasne lokacije odlaganja viškov izkopnega in gradbenega materiala je treba umestiti izven območij z večjo naravovarstveno vrednostjo. Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječi infrastrukturi.

Na celotnem območju občine, kjer so ekološko pomembna območja (EPO), Natura 2000 območja ter rastlinstvo in živalstvo, habitatni tipi (HT), in naravne vrednote (NV) veljajo skupni omilitveni ukrepi:

Na območju regijskega parka Kozjanski park se ohranja mozaičnost krajine, krajinsko značilne gradnje, ohranja in vzpostavlja ekstenzivne visokodebelne travniške sadovnjake, ohranja in vzpostavlja se mejice, ohranja se primarna vegetacija ob vodotokih.

Izkoriščanje mineralnih surovin je dovoljeno samo ob sprotni sanaciji že izkoriščenih površin.

Nove infrastrukturne posege se načrtuje izven Natura 2000 območij, zavarovanih območij, EPO in naravnih vrednot. V vodotoke, stoječa vodna telesa in njihove brežine se ne posega oziroma v najmanjši možni meri. Morebitna prečkanja vodotokov morajo biti izvedena tako, da ne bodo spremenila hidrološkega režima vodotokov. Treba je preprečiti onesnaženje površinskih voda v času gradnje in obratovanja. Pri načrtovanju tras novih cest se še posebej skrbno preuči vpliv na divjad in dvoživke. V primeru, da so območja novo načrtovanih cest pomembna za prehajanja divjadi in dvoživk, je potrebno za te skupine živali urediti ustrezne prehode preko cest, na način, da ne bo prihajalo do množičnih poginov.

V primeru, da se na objektih, kjer so zatočišča in kotišča netopirjev (cerkev Sveti Peter in Pavel, Brestanica; cerkev Bazilika Sveta Marija Lurška, Brestanica; grad Rajhenburg, Brestanica; cerkev Sveta Neža, Vrh pri Površju; cerkev Sveti Lenart, Gorenje Ravno; cerkev Sveti Martin, Velika vas; cerkev Sveti Križ, Podbočje; cerkev Sveti Peter in Pavel, Veliko Mraševo; cerkev Sveti Urh, Vihre; cerkev Sveti Nikolaj, Stari Grad; cerkev Sveta Marija, Dolenja vas pri Krškem; cerkev Sveti Jožef, Trška Gora; cerkev Sveta Ana, Leskovec) izvajajo vzdrževalna, obnovitvena ali kakršnakoli druga gradbena dela, pa tudi na objektih v njihovi neposredni bližini, je treba pred izvedbo del zaprositi za strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana. Vsa morebitna dela na teh objektih se izvajajo izven sezone razmnoževanja. Bivanje in izletavanje živali iz objekta v času del in po njih mora biti nemoteno. Stavb se ne osvetljuje, če pa je osvetljevanje potrebno iz varnostnih razlogov se osvetljevanje uredi na že zgoraj opisan način (pri splošnih ukrepih). Odprtin, skozi katere netopirji izletavajo se ne osvetljuje; stavb se ne osvetljuje ob mraku, ampak le ob popolni temi. V bližini teh stavb se v največji možni meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija ter mejice.

Na območju ekosistemskih ali zooloških naravnih vrednot se v okviru turistične dejavnosti ne izvaja množičnih prireditev (koncertov, večjih športnih prireditev …), izvaja se mirne oblike rekreacije oziroma dejavnosti (sprehajanje, plavanje, vožnja s kolesi, čolnarjenje, piknik prostori.). Vožnja z motornimi čolni po ribnikih ni sprejemljiva.

Za gradnjo objektov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se pridobi naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa naravovarstveno soglasje.

Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti izveden na način, ki zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani. Prav tako je prepovedano posegati in vznemirjati ribe na drstiščih in varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se morajo načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.

Pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil škodo na ribah, je treba pravočasno obvestiti Ribiško družino, glede na pristojnost, zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib.