53. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)
(1)
Cilj je usmerjanje poselitve izven območij ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, varovanje obstoječe poselitve, zdravja in življenja ljudi, njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje kmetijskih zemljišč in pridelkov pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)
Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki. Poplavna, erozijska in plazljiva območja ter lokacije evidentiranih plazov v občini so razvidna v Prikazu stanja prostora.
(3)
Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem dejavnosti izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(4)
Določijo se zahteve zaradi naravnih omejitev (poplavnost in visoka podzemna voda, erozivnost in plazljivost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvidijo tehnične rešitve gradnje (ali posege v prostor popolnoma umakniti iz območja potencialne ogroženosti) ter možnosti nesreče z nevarnimi snovmi.
(5)
Priobalna zemljišča voda se ohranjajo nepozidana in javno dostopna. Prostorske ureditve se izvajajo na način, da se ne poslabšuje stanje voda in vodni režim.
(6)
Območja naravnih nesreč v občini Krško predstavljajo poplavna in z njimi povezana erozijska območja reke Save in Krke. V poplavnih območjih se ohranjajo retenzijske površine, poselitev se ne načrtuje. Za spodnjo Savo od HE Krško do HE Mokrice je izdelana hidravlično-hidrološka študija, v okviru katere so določeni razredi poplavne nevarnosti. Z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi in izgradnjo visokovodnih nasipov se bo izboljšala tudi poplavna varnost naselij ob reki Savi: Žadovinek, Drnovo, Brege, Mrtvice, Pesje, Spodnji Stari Grad in Krško. S protipoplavnimi nasipi pred maksimalno verjetnostno poplavo je varovan del levega brega reke Save od potoka Potočnica proti vzhodu na območju NEK in poslovne cone Vrbina.
Za območje Senovškega potoka je izdelana hidrološko hidravlična študija na območju obrtne cone Senovo. Nevarnost predstavljajo tudi erozijska in plazljiva območja. Območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov so predvsem na severnem delu občine. Za ta del občine je izdelana tudi posebna strokovna podlaga (Geotehnični istražni radovi za područje PUP-a Bohor, Trebče i pod Bohorjem, Geološki zavod Zagreb, l. 1988), v kateri je opredeljenih pet kategorij plazov. Po javno dostopnih podatkih je na območju občine evidentiranih 17 plazov. Posegi na teh območjih so pogojno dopustni na podlagi predhodnega geološkega poročila. Na erozijskih in plazljivih območjih se upoštevajo zahtevnejši protierozijski ukrepi in običajni protierozijski ukrepi.
(7)
Občina Krško leži na območju z 8. stopnjo potresne intenzitete. V skladu s karto projektnega pospeška tal spada občina v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal od 0,175 do 0,200 g. Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oz. področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.
(8)
Zaradi klimatskih sprememb so najbolj ogrožena kmetijska zemljišča, ki jih prizadene suša, toča, poplava ali neurja. Za preventivno reševanje posledic suše se izvedejo namakalni sistemi, ki bodo črpali vodo iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn na reki Savi, reke Krke, akumulacij drugih vodnih zajetij in vodnih vrtin ob upoštevanju naravovarstvenih in vodovarstvenih pogojev.
(9)
Za zaščito pred točo se spodbuja postavitev mrež ter postavitev rastlinjakov, plastenjakov, tam kjer ostale omejitve v prostoru to dopuščajo.
(10)
Za zaščito pred poplavami se v okviru izvedbe hidroelektrarn na spodnji Savi izboljša poplavna varnost kmetijskih površin.
(11)
Pri načrtovanju je treba upoštevati požarno ogroženost.
(12)
Lokacije za umik ogroženih prebivalcev v primeru ostalih nesreč (potresi, poplave …) se določajo in urejajo ob samih nesrečah. Za ta namen se uporabijo odprte javne površine. V primeru katastrofalnih nesreč se pokop ljudi načrtuje v sklopu obstoječih pokopališč.
(13)
V primeru množičnega pogina živali je določena lokacija za pokop severovzhodno od naselja Reštanj (k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3; k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2).
(14)
Za ukrepanje ob izrednih dogodkih v NEK se zagotovijo evakuacijske poti za vse prebivalstvo in zaposlene v skladu z načrtom zaščite in reševanja. Ob spremenjeni demografski sliki pokrajine je treba dopolniti ali spremeniti načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisi tako, da bosta obravnavani evakuacija prebivalcev, dnevnih migrantov kot tudi osebja na lokaciji NEK.
(15)
V primeru gradnje industrijskih objektov ali transportnih poti v območju omejene rabe okoli jedrskih objektov NEK in NSRAO ali na območju izven omejene rabe, ki lahko vplivajo na predpostavke iz varnostnih analiz, podanih v Končnem varnostnem poročilu NEK, je treba upoštevati vpliv morebitnih izrednih dogodkov na NEK in novo odlagališče NSRAO in z analizami dokazati, da ne bo prišlo do ogrožanja teh jedrskih objektov ali določiti omejitve glede uporabe oz. transporta.
(16)
Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča v skladu z veljavnimi kriteriji, določenimi v predpisih, ki urejajo to področje.