Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

Na področju kmetijstva se izvajajo naslednji cilji:

V občini Krško so naravni potenciali (rodovitnost tal, naklon, lega) ugodni za razvoj kmetijstva. Glede na dejansko rabo kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, sledijo njive in vrtovi, vinogradi ter intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki. Kmetijska zemljišča največje ustreznosti, glede na produktivnost kmetijskih zemljišč, obsežnost zemljišč, možnost organiziranja večjih proizvodnih enot in možnost uporabe mehanizacije, predstavljajo območja prednostnega razvoja kmetijstva v občini Krško. Na zemljiščih, kjer je zaradi slabših naravnih razmer kmetijska dejavnost omejena, predstavlja ključni cilj ohranjanje kmetijske dejavnosti ter s tem ohranjanje tradicionalnega izgleda kulturne krajine.

Na celotnem območju občine se spodbuja učinkovitejša tržna organiziranost, agrarne operacije (zaokroževanje in združevanje posesti), izboljšanje pogojev za kmetijsko obdelavo, namakanje kot spremljajoči tehnološki postopek ter dodatna tehnološka posodobitev kmetij tudi na področju izkoriščanja energetskega potenciala z izkoriščanjem »odpadnih« produktov, oziroma obnovljivih virov za pridobivanje energije v kmetijstvu.

Na celotnem območju občine se omogoča postavitev protitočnih zaščit in plastenjakov.

Intenzivno kmetovanje se omogoča z izvajanjem agrarnih operacij ter zaščitnih ukrepov pred naravnimi nesrečami v skladu s poglavjem o varstvu pred naravnimi nesrečami. Na območjih neugodne parcelne strukture se izvajajo agrarne operacije, v skladu s strokovnimi podlagami s področja namakanja in komasacij, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorske smeri, naravni koridorji in logika krajinskih vzorcev. Namakanje bo dopustno izvajati na celotnem območju občine. Možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja kmetijskih površin so iz reke Krke, Save in ostalih vodotokov ter tudi zbiralniki voda s črpanjem podzemne vode. Namakanje, postavitev rastlinjakov, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev se usmerja izven varovanih območij narave, pa tudi izven območij varstva vodnih virov. Namakanje, osuševanje in komasacije se prednostno usmerja izven varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot.

Območja intenzivnega kmetovanja se spodbujajo na vseh kmetijskih zemljiščih, v skladu z naravnimi pogoji.

Spodbuja se sonaravno kmetovanje na celotnem območju občine Krško z namenom ohranjanja značilnega videza kulturne krajine.

Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

Živinoreja predstavlja prevladujočo kmetijsko dejavnost na območju občine Krško, med katere prevladujejo govedoreja, prašičereja, konjereja, reja drobnice, perutninarstvo, kunčereja, čebelarstvo ter ribogojstvo. Živinorejo je dopustno spodbujati na celotnem območju občine, ob upoštevanju kriterijev dovoljene obtežbe na enoto površine (ha) in drugimi omejenimi možnostmi za kmetovanje in v skladu s predpisanimi smernicami države in EU. Živinoreja se usmerja v racionalizacijo prireje s spodbujanjem paše, predvsem na območjih zaraščanja na celotnem območju občine. Med obdelanimi površinami se v pasovih in v skupinah ohranja avtohtono rastlinstvo.

Vinogradniška dejavnost se usmerja na vinogradniška območja, ki so določena v skladu z veljavnim predpisom. V vinogradniških območjih se spodbuja ohranjanje ter obnova vinogradov v tradicionalnem krajinskem vzorcu.

Sadjarstvo je pomembna intenzivna kmetijska panoga na celotnem območju občine Krško na nadmorskih višinah pod 800 m. Sadovnjake se tehnološko opremi z namakalnimi sistemi, rastlinjaki, oroševalnimi sistemi, zaščiti proti toči ter pomožnimi objekti za sadjarsko pridelavo. Spodbuja se naprava nasadov jagodičevja, trajnih grmovnic in obnova starih sadovnjakov z novimi sadnimi vrstami. Za ohranitev obstoječe površine sadovnjakov v občini je potrebna letna obnova na 25-30 ha površin.

Poljedelstvo je na območju občine v funkciji pridelave krme, oziroma se poljščine vključujejo v kolobar pridelave zelenjave. Pridelava poljščin je predvsem v ravninskem delu občine.

Proizvodnja zelenjave je dopustna na prostem in v zavarovanih prostorih ob možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja, ob upoštevanju okoljevarstvenih pogojev. Njivske površine je možno koristiti tudi za proizvodnjo belušev-špargljev kot večletni nasad.

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predvsem tistih, ki zmanjšujejo stopnjo zaraščenosti in ohranjajo obstoječo strukturo kmetijskih zemljišč. Turizem v zidanicah je ena izmed oblik dopolnilne dejavnosti, s katero se ohranja tipična vinogradniška krajina na vinogradniških območjih.

Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti: nabiranje, predelava in prodaja doma pridelanih produktov, gozdnih sadežev in zelišč, prodaja pridelkov in izdelkov na kmetiji, storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz kmetijstva in gozdarstva, ipd.

Za profesionalne kmetije se omogoča ustrezne pogoje za njihov razvoj v obliki širitve zemljišč za gradnjo objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, v obliki ohranitve zadostnega obsega kmetijskih zemljišč v neposredni bližini kmetije in v obliki preselitve kmetije. Obnova in širitev kmetij se spodbuja na celotnem območju občine, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca, ranljivosti okolja ter upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov.

Kmetijska proizvodnja se že izvaja na Pristavi (prašičja farma), v Brestanici (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg), Jelšah (drevesnica), Straži pri Raki (drevesnica Rimš) ter Slivju (ribogojstvo Goričar). V Zalokah je načrtovan razvoj kmetijske dejavnosti v povezavi s čebelarstvom.

V Brezju pri Senušah je na kmetiji Kljun predvidena dejavnost izobraževalne turistične kmetije- Center zelene rasti Berkana, katere namen je izobraževanje na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.