25. člen
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1)
Naselja se prednostno razvijajo navznoter tako, da se za pozidavo izkoristijo nezadostno izkoriščene proste površine za gradnjo, na območja notranjega razvoja, ki so namenjena zgoščevanju pozidave in dopolnitev ter zajemajo:
(2)
Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč oblikovne značilnosti avtohtone arhitekture. Notranji razvoj se izvaja na podlagi veljavnih izvedbenih aktov, načrtovanih novih aktov ali prostorskih izvedbenih pogojev.
(3)
Notranji razvoj z večjim potencialom je možen na prostih nezazidanih površinah v naseljih: Anovec, Brege, Brestanica, Brezje pri Senušah, Brod v Podbočju, Bučerca, Dolenja vas pri Krškem, Dolenji Leskovec, Drnovo, Gmajna, Golek, Gora, Gorenji Leskovec, Gorica, Gornje Pijavško, Gržeča vas, Jelše, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Krško, Leskovec pri Krškem, Mali Podlog, Malo Mraševo, Mikote, Mrtvice, Pesje, Planina pri Raki, Podbočje, Površje, Prušnja vas, Raka, Ravno, Rožno, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senuše, Smednik, Spodnji Stari Grad, Sremič, Stari Grad, Straža pri Raki, Šedem, Velika vas pri Krškem, Veliki Kamen, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Vihre, Zdole in Žadovinek. Manjše proste površine za notranji razvoj so tudi v nekaterih drugih naseljih, vendar zaradi razdrobljenosti površin ne predstavljajo večjega potenciala za razvoj.
(4)
V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi površinami.
(5)
Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost teh površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede na njihove vloge, uporabnosti in pomen za prepoznavno podobo naselja.
(6)
Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij, kot integralni del podobe naselja.
(7)
Prenove in novogradnje znotraj območij podeželskih naselij se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti. V območjih naselij se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetijskih in polkmetijskih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo.
(8)
Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se določijo zemljišča za selitev kmetij na obrobje območja naselja ali selitev iz naselbinskega jedra na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. Prvotno območje kmetije pa se nameni za notranji razvoj naselja.
(9)
Na poplavnih območjih naselij, je notranji razvoj naselja omejen, saj gradnje novih objektov do izgradnje ustreznih protipoplavnih ukrepov niso dopustne.
(10)
Naselja z notranjim razvojem so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.