176. člen
(najboljša in druga kmetijska zemljišča)
(1)
Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijski pridelavi.
(2)
Na območju kmetijskih zemljišč se izvajajo agrarne operacije skladno s predpisom o kmetijskih zemljiščih in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3)
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajanje dejavnosti:
-
01: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve ter
-
03: Ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(4)
Vrste objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskem zemljišču:
Stavbe
-
12713 Stavbe za spravilo pridelka, samo če gre za kozolec toplar
Gradbeni inženirski objekti
-
2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, dopustni le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami
-
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
-
221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
-
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
-
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, dopustni so le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi nesrečami
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v skladu z uredbo:
-
pomožni objekt v javni rabi: nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste; pomožni cestni objekt: dopustno le ob rekonstrukciji lokalne ceste.
-
podporni zid dopustno le v okviru agromelioracije in za potrebe preprečitve nestabilnosti zemljišča
-
mala komunalna čistilna naprava,
-
nepretočna greznica,
-
rezervoar,
-
vodnjak,
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, dopustni vsi razen priključek na cesto, ki je dopusten le ob rekonstrukciji lokalnih cest,
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: dopusten je zajem tehnološke in pitne vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik,
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti. Dopustni so: kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, pokrita skladišča za lesna goriva, napajalno korito, krmišče za živali in divjad v leseni izvedbi, grajena obora, ki je več kot 0,5 ha velika površina v naravnem okolju obdana z ograjo, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade ter grajena poljska pot. . Višina ograje do 3,00 m. Ograja se lahko zgradi 0,5 m od sosednje parcele. V primeru, da mejaš ne ugovarja načrtovani gradnji pa tudi na parcelno mejo.
-
pomožni komunalni objekt,
-
pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, dopustni so samo: objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti.
Stavbe kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so kmečka lopa, skedenj, senik, kašča, pokrita skladišča za lesna goriva se gradijo le v 20 m pasu ob grajenem območju kmetije. Gradi se lahko le ena stavba iste vrste, med seboj ne smejo biti konstrukcijsko povezane. Kmečka lopa, senik, kašča in pokrito skladišče za lesna goriva se praviloma gradijo v leseni, pritlični izvedbi. Tloris stavb mora biti podolgovatega tlorisa s simetrično dvokapno streho, ki poteka vzporedno z daljšo stranico, naklona 30-45 stopinj. Frčade in strešna okna pri kmetijsko gozdarskih stavbah nista dovoljeni. Kritina je opečno rdeče, temno rjave ali sive barve. Kozolec toplar je velikosti do 180 m2 in višine do 10 m. Višina podpornega zidu je do 1,5 m.
Dopustna je tudi začasna postavitev pomožne kmetijsko gozdarske opreme, ki ni objekt ali grajen, kot so premični čebelnjak, brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža ter smučišče vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami.
Dopustna je tudi postavitev opreme, ki ni objekt kot so: pomol kot vstopno izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov; odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata; pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru; oder z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov; cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem; objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.
(5)
Rekonstrukcija lokalnih cest: dopustni so objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste-oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste.
(6)
Pri rekonstrukcijah cest in linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin. Novi posegi se umeščajo tako, da se ne razdrobi posestna struktura.
(7)
Posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da bistveno ne vplivajo na obdelovanje kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sproti sanirati. Po vseh delih je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.
(8)
Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave, se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.
(9)
Območjem HMO se je treba pri gradnji infrastrukture izogniti. V primeru, da se bo posegalo na HMO sistem, je treba le tega rekonstruirati oziroma prilagoditi za zagotavljanje njegovega nadaljnjega delovanja.
(10)
Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(11)
Na območjih registrirane kulturne dediščine je treba upoštevati prostorske izvedbene pogoje, določene v členu »celostno ohranjanje kulturne dediščine«. V vplivnem območju kulturnega spomenika se ohranja nepozidanost odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora. Prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo. Gradnje objektov so dopustne le izjemoma na podlagi kulturnovarstvenih pogojev, glede lege, velikosti ter oblikovanja objektov ter na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.
(12)
Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna območja) so posegi, vključno z agrarnimi operacijami, dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(13)
Na območju arheološke dediščine je treba pred gradnjo opraviti PAR. Na osnovi rezultatov PAR bosta določena obseg in način morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj.
(14)
Na vodovarstvenih območjih je treba izdelati gnojilni načrt, ki ga določajo predpisi s področja gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter upoštevati ukrepe iz predpisa za zavarovanje vodnega vira. Gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pretakanja gnojnice v podtalnico.
(15)
Za izvedbo agrarnih operacij je treba upoštevati naslednje ukrepe:
-
komasacije, in melioracije na varovanih območjih, EPO in NV so dopustne le, če se skladajo varstvenimi režimi v zakonskih aktih. Izvajati jih je dopustno pod pogojem, da ne bodo negativno vplivale na varstvene cilje ključnih oziroma kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju ter da ne bodo bistveno spremenile lastnosti NV ali bistveno vplivale na biodiverziteto območja (EPO),
-
v okviru načrtovanja namakanja, osuševanja in komasacij je potrebno izdelati strokovno oceno o vplivih na naravo, kjer se natančneje opredelijo pogoji izvedbe melioracij,
-
namakanje in osuševanje površin se izvaja le na območjih, kjer ni naravovarstveno vrednejših habitatnih tipov po predpisih o habitatnih tipih,
-
ob odvzemanju vode za namakanje iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljive pretoke,
-
komasacije je treba izvajati v skladu s predpisom o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, ki določa tudi "posebne pogoje obdelave zemljišč, vezane na naravno specifičnost in tradicionalnost" ter "varovanje naravne in kulturne dediščine" kot del idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, itd.,
-
na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo se ohranjajo ekološki elementi, kot so omejki (mejice), grmičevje, mlake, kali, ipd. Te je potrebno v največji možni meri ohraniti.
(16)
V enoti OPR 0211 na zemljiščih v k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3 ter k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2 se varujejo površine za pokop množičnega pogina živali.
(17)
Na območju vojnih grobišč razvidnih v Prikazu stanja prostora je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.