185. člen
(LES 046)
(1)
Na območju EUP LES 046 so podrobni PIP prikazani v grafični prilogi »Podrobni prostorski izvedbeni pogoji« Stanovanjska gradnja na območju Gmajne v Leskovcu pri Krškem, grafike od D1 do D4, ki so sestavni del izvedbenega dela OPN.
(2)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.
Dopustne vrste gradenj (in posegov)
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta sprememba namembnosti, investicijska in redna vzdrževalna dela. Dopustne so izravnave terena.
2.
Vrsta objektov glede na namen
Skladno z namensko rabo prostora, ki je opredeljena kot območje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
Skladno z uporabo enotne klasifikacije vrst objektov 1 se objekti razvrščajo glede na pretežen namen uporabe za:
11100 Enostanovanjske stavbe
211 Ceste
222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
3.
Dopustne vrste predvidenih dejavnosti in njihova razmestitev
Bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki niso moteče za osnovno stanovanjsko rabo in ki zagotavljajo vse potrebne ureditve znotraj parcele objekta (parkirna mesta) – npr. računovodstvo, pisarniške dejavnosti, frizer in druge obrti v manjšem obsegu ipd.
4.
Dopustne vrste objektov glede na zahtevnost
Poleg manj zahtevnih objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z določili o vrstah objektov glede na zahtevnost.
5.
Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih objektov:
-
Objekti za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti. Nepretočne in pretočne greznice niso dopustne,
-
Ograje;
-
Pomožni infrastrukturni objekti: vsi razen mala komunalna čistilna naprava.
6.
Dopustna je gradnja naslednjih enostavnih objektov:
-
Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča in rezervoar za nafto. Dopustna ni mala komunalna čistilna naprava, rezervoar za utekočinjen naftni plin in zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo;
-
Pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave;
-
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ribnik;
-
Vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot;
-
Spominska obeležja;
-
Urbana oprema: transparent, vodnjak oz. okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.
(3)
Merila in pogoji za oblikovanje objektov
1.
Koncept
Vodilo zasnove območja je lega objektov, ki omogoča tvorbo kvalitetnega zunanjega bivalnega okolja stanovanjskega objekta, poleg tega pa dopušča izražanje individualnosti. Zato fleksibilnost znotraj robnih pogojev omogoča raznolikost posameznega objekta, ki izraža individualnost.
2.
Lega objektov
Gradnja na površini za razvoj objektov:
-
Enostanovanjski objekt (osnovni objekt) se umesti na S del parcele oz. površine za razvoj objektov, od koder je praviloma predviden tudi dostop na posamezno parcelo. Takšna umestitev objekta na parcelo omogoča oblikovanje zelenega vrta na J, ustrezno orientiranost bivalnih prostorov, predvsem pa servisne prostore na S stran. Zato je na GP1-GP5 določena gradbena meja z odmikom 7 m od južne novo predvidene parcelne meje.
-
Določena je tudi gradbena meja z odmikom 5 m od parcelnih mej, kjer so zgrajeni obstoječi stanovanjski objekti v času priprave strokovne podlage, kot je prikazano v ureditveni situaciji.
-
Gradnja manj zahtevnih objektov ter enostavnih in nezahtevnih je dopustna na površini za razvoj objektov, kot je prikazano v »Ureditveni situaciji grafičnega dela«, upoštevajoč ustrezne odmike od parcelnih mej, objektov ter od cestne in druge infrastrukture. Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti vzdrževanje stavbe in upoštevati varstvene pogoje (požarni, sanitarni, svetlobno tehnični pogoji, intervencijske poti). Novo zgrajeni objekt ne sme povzročati nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogočati mora požarno varnost ter vzdrževanje objektov.
-
V ureditveni situaciji je z gradbenimi mejami prikazana površina za razvoj objektov. To je površina, kjer je dopustna gradnja objektov.
Gradnja na površini parcele namenjene gradnji:
Izven površine za razvoj objektov je na parceli namenjeni gradnji dopustna še gradnja:
Nezahtevnih objektov:
-
objekti za lastne potrebe: bazen, utrjene dovozne poti,
-
ograje.
Enostavnih objektov:
-
objekti za lastne potrebe: podzemni zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča;
-
pomožni infrastrukturni objekt: vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,
-
pomožni kmetijsko gozdarski objekti: ribnik,
-
vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji: sprehajalna pot.
Višinska umestitev objektov se uskladi glede na koto obstoječega terena, dostopnih poti in glede na možnost izvedbe gravitacijskih priključkov na javno kanalizacijo – v primeru priključevanja podkletenih prostorov po potrebi prečrpavanje zagotavlja lastnik objekta in ni predmet javne kanalizacije.
3.
Velikost objektov
Velikost objektov je pogojena z določili lege objektov.
Vertikalni gabariti:
-
Kota pritličja je +/- 20 cm odvisna od kote obstoječega terena in dostopov in je na posamezni parceli različna, kot je razvidno iz grafičnega dela, načrt 3 »Ureditvena situacija«.
Etažnost objekta je max. K+P+M. Kolenci zid je maksimalno do višine 0,8 m.
V primeru gradnje kleti, mora biti le-ta v celoti vkopana.
Horizontalni gabariti:
-
Izhaja iz površine zemljišč, ki zagotavlja ustrezne odmike in oblike objekta upoštevajoč gradbene meje in stopnjo izkoriščenosti za gradnjo.
Tlorisna površina osnovnega stanovanjskega objekta (upoštevajoč najbolj izpostavljene robove objekta ne upoštevajoč napuščev strehe in nadstreškov) ne presega 20 % površine parcele namenjene gradnji.
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:
-
Maksimalni faktor zazidanosti Fz = 0,5 - glede na površino parcele namenjene gradnji.
Fz - zajema poleg osnovnega tudi nezahtevne in enostavne objekte.
4.
Oblikovanje zunanje podobe objektov
Oblika osnovnega objekta:
-
Pravokotni objekt v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2. Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri V-Z. Dopustno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris (L, T, oblike). Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno.
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe.
Pri nadzidavah se varuje silhueta naselja.
Oblikovanje fasad:
-
Material: klasičen omet ali modernejši materiali (lahke, nesvetleče obloge, lesene obloge). Objekti ne smejo refleksirati svetlobe.
-
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Neznačilni arhitekturni elementi kot so locne arkade, več kotni in polkrožni izzidki (pomoli), stolpici ipd. niso dovoljeni.
-
Fasade so dopustne v odtenkih toplih, zemeljskih barv. Dopustne so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod). Intenzivnejši barvni toni (NCS nad 50) niso dovoljeni (npr. signalne barve kot so citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.).
Streha:
Izhajajoč iz oblikovnosti okoliških objektov:
-
Simetrična dvokapna streha z naklonom od 30° do 45°.
-
Dopustno je kombiniranje osnovne dvokapne strehe z ravnimi strehami ali enokapnimi nakloni do 5 stopinj, predvsem v primeru dodajanja kubusov, dozidav in izzidkov, pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter pri drugih objektih za lastne potrebe.
-
Smer slemena – sleme dvokapnih streh je V-Z. Smer slemena strehe in s tem tudi orientacija objekta na skrajno vzhodni parceli območja obravnave je lahko v smeri S-J, saj imata takšno orientacijo tudi obstoječa objekta na S in J strani parcele, poleg tega takšna orientacija objekta lahko izkoristi veduto na cerkev sv. Ane.
-
Osvetlitev mansard je dopustna s strešnimi okni, terasami in izzidki. Frčade so dopustne razen trapeznih.
5.
Merila in pogoji za nezahtevne in enostavne objekte
Objekti za lastne potrebe:
-
Za vsak stanovanjski objekt se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste z upoštevanjem faktorja zazidanosti. Izvedejo se lahko kot gradnja k osnovnemu objektu ali / in kot samostoječ objekt. Zbiralnik za kapnico se izvede kot vkopani prostor oz. element na površini parcele namenjeni gradnji.
Ograje:
-
Pri ograjevanju parcel se uporabljajo enostavne žične, kovinske, lesene ograje, vse možno v kombinaciji z masivnimi cokli in opornimi stebri ter zazelenjene ograje (živa meja). Zidovi in zasaditev meja s cipresami niso primerni. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v notranjost parcele in ne proti cesti. V križiščih in uvozih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika oz. morajo upoštevati pogoje, ki jih poda upravljavec gospodarske javne infrastrukture.
6.
Ureditev okolice objektov
Glavni dovozi in dostopi
-
Vsak posamezni objekt mora imeti dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo. Dovozi na dvorišča so urejeni z obodnih cest in internih dovoznih poti (»A« in »B«). Ob posameznem stanovanjskem objektu se uredita min. 2 parkirni mesti za parkiranje vozil.
-
V primeru opravljanja dejavnosti v objektu, morajo biti vse parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli, pri GP1 in GP2 pa tudi vse manipulativne površine.
-
Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve, master prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami.
-
Območje se zalezeni, v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Zasadijo se avtohtono drevje in grmovnice. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov.
7.
Merila in pogoji za obstoječe objekte
-
Obstoječa objekta na parceli *89 k. o. Leskovec se porušita.
-
Posegi na obstoječo kapelico (GP9) so dopustni pod pogoji in soglasjem pristojnega organa s področja varovanja kulturne dediščine. Drugi navedeni pogoji v poglavju 6 ne veljajo za GP9. Na parceli GP9 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnika in lokalne skupnosti.
-
Obstoječi vodnjak ob Grebenčevi v SZ delu območja pozidave se ponovno vzpostavi in uredi v sklopu javnega dobra.
-
Obstoječ vodnjak na parc. št. 635/1 k. o. Leskovec se ponovno vzpostavi in se uredi.
(4)
Infrastrukturno opremljanje območja
1.
Prometna infrastruktura
Na območje se dostopa iz:
-
Ulice Anke Salmičeve t. j. LC – 191151 (Leskovec – Veliki Trn – Arto),
-
Grebenčeve ceste t. j. LZ 193291 in iz
-
JP2 – 693892 odcep od Anke Salmič – do cerkve sv. Ane (prej LK - 192866).
Znotraj stanovanjskega območja se izgradi:
-
nova interna dovozna pot (A) z Grebenčeve ceste nekje v 45 m od križišča z Ulico Anke Salmičeve, v dolžini cca 30 m in
-
nova interna dovozna pot (B) v podaljšku od ovinka LK JP2 v dolžini cca 25 m.
Prečni profil:
-
novih dostopnih cest – cestišče 3,0 m +2 x 0,50 bankina = 4,0 m.
-
Na mestu priključevanja JP2 693892 na cesto Anke Salmičeve je obstoječ vertikalni sklon zelo neugoden.
-
Pred začetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se morajo izvesti investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste.
-
Rekonstrukcija priključka JP2 na cesto Ul. Anke Salmič se izvede v II. fazi neodvisno na gradnjo objektov. Navedeni obveznosti bosta določeni na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
Površine za pešce in kolesarje:
-
znotraj meje ureditvenega območja niso načrtovane, razen ob obstoječih prometnicah.
Rekonstruira se Grebenčeva cesta v karakterističnem profilu:
-
bankina 2 x 0,50 m,
-
vozni pas 2 x 2,75 m,
-
enostranski pločnik širine 1,6 m.
Križišče severno-zahodno na Grebenčevi cesti (LK 193291):
-
kjer se priključi cesta LK 192771, ki vodi do gruče 3 stanovanjskih hiš, se rekonstruira,
-
v križišču se z zahoda priključi tudi cesta, preko katere se bo dostopalo do stanovanjske gradnje, načrtovane zahodno od obravnavanega območja.
Priključki:
-
se izvedejo skladno s predpisi in pogoji upravljavca gospodarske javne infrastrukture (naklon priključka, radii, pravokotnost priključka),
-
zagotoviti je potrebno preglednostni trikotnik pri izvozu v okviru lastnega zemljišča,
-
izvede se koridor, ki se uporablja za procesije od kapelice do cerkve sv. Ane.
Cestna razsvetljava:
-
dogradi se cestna razsvetljava ob Grebenčevi cesti. Obstoječa se lahko prestavi v celoti na stran pločnika.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
2.
Ostala infrastruktura
Na obrobju območja je že izgrajena vsa infrastruktura (vodovod, fekalna kanalizacija, elektrika, plinovod, TK in ŠOEK). Izgradnja do posameznega objekta je možna znotraj v grafiki določenega infrastrukturnega koridorja. Lokacija priklopa območja na posamezno vrsto infrastrukture se določi v fazi izdaje projektnih pogojev za izgradnjo komunalne opremljenosti območja. Priklop posameznega objekta se izvede pod pogoji upravljavca.
Vodovod:
-
Predvidena gradnja se priklopi na obstoječ javni vod PE 110, ki poteka na zahodni strani območja.
-
Na priključnem mestu na javni vodovod se predvidi jašek z zasuni v vse smeri.
Komunalne odpadne vode:
-
Odpadne vode se priklopi na obstoječ fekalni kanal »hobas« 250, ki poteka po lokalni cesti (Grebenčeva) na zahodni strani območja.
-
Odvajanje padavinskih voda se zagotavlja preko zbiralnikov za vodo v ponikalnice.
Elektro energetsko omrežje:
-
Predvideni poseg v prostor tangira 20kV in NN elektro podzemne kable.
-
Električna energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago v TP Leskovec Gmajna I, in sicer direktno na NN zbiralkah v omenjeni TP.
-
Za priklop objektov na distribucijsko omrežje je treba postaviti PSO (prostostoječe omarice) in izvesti nov NN podzemni vod iz TP.
Plinovodno omrežje:
-
V neposredni bližini poteka obstoječe plinovodno omrežje maksimalnega tlaka 4 bar, odsek R49-PE63 in priključni plinovodi, s katerimi se oskrbujejo z zemeljskim plinom uporabniki ob Ulici Anke Salmičeve.
-
Dimenzija novega plinovodnega omrežja naj bo PE 63 in se naveže na obstoječe omrežje (veja R49-PE63) v križišču Grebenčeve ceste in Ulice Anke Salmičeve. Trasa naj poteka po Grebenčevi cesti in nato po dovozni poti A v koridorju predvidenem za infrastrukturo do prestavljene pešpoti, kjer se zaključi z izpušnim ventilom.
-
Po potrebi se prestavita obstoječi TK vod in vodovod.
-
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
3.
Uporaba obnovljivih virov energije
V stavbah je treba zagotavljati delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, pridobljen z obnovljivimi viri energije skladno s predpisi. Na strešinah se dopusti namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije, ki se postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem.
4.
Zbiranje in odvoz odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredita skladno z veljavnimi predpisi. Odvoz in zbiranje odpadkov je na območju občine Krško in s tem na območju naselja Leskovec pri Krškem urejen. Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov.
V grafiki je prikazan odjemni prostor, ki je lahko tudi zbirni prostor odpadkov posameznega povzročitelja odpadkov. Prostor za posode za zbiranje odpadkov se lahko zagotovi tudi v sklopu objektov na parceli.
Za zbiranje odpadkov drugih frakcij se glede na obstoječo pozidavo in načrtovano pozidavo širšega območja predvidi nov ekološki otok na območju TP severozahodno od območja obravnave. V prehodnem obdobju se uporablja obstoječ ekološki otok južno od območja, ki ga je možno razširiti za določene frakcije.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
(5)
Določitev parcel namenjenih gradnji
Velikost parcele namenjene gradnji stanovanjskega objekta z vsemi spremljajočimi ureditvami je od 600 – 800 m2 in je razvidna v grafičnih prilogah.
Določene so tudi parcele javnega dobra – obstoječih oz. rekonstruiranih cest, kot je določeno v grafičnih prilogah.
Na parceli GP7 in GP8 se lahko vzpostavi javno dobro, če bi bilo to v skupnem interesu lastnikov in lokalne skupnosti.
Površina parcel namenjenih gradnji je prikazana v grafičnem delu.
(6)
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
1.
ED 16521: arheološko najdišče Leskovec:
-
Poseganje v prostor ni dovoljeno na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
-
Poseganje v prostor je dopustno pod pogojem, da se v fazi PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvede arheološke raziskave pod pogoji soglasodajalca in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih.
2.
ED 1957: vplivno območje cerkve sv. Ane
-
Gradnja objektov zmanjšuje poglede iz dela Grebenčeve ceste, vendar je bilo to območje že s planskim dokumentom namenjeno gradnji.
-
Razen objektu na parceli skrajno vzhodno, drugim objektom in mimoidočim z zahodne strani območja, ni mogoče zagotoviti ohranjanje vedute na cerkev sv. Ano zaradi obstoječe gradnje in zemljišča skrajno vzhodno, namenjenemu gradnji.
-
Predvidene ureditve upoštevajo silhueto naselja, tako da ne vplivajo na izpostavljenost lokacije in samega objekta sv. Ane, ki ostaja dominanta v prostoru.
3.
ED 16231: kapelica na Grebenčevi cesti.
-
Kapelica se v celoti ohranja. Vzpostavi se parcela, ki pripada kapelici in ohranja se pešpot, ki že tradicionalno vodi ob procesijah od kapelice do cerkve sv. Ane.
V fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta se skladno z veljavno zakonodajo, pridobijo projektni pogoji in soglasje.
(7)
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin
1.
Varstvo območij ohranjanja narave
Območje Grebenčeve ceste je še zajeto v ekološko pomembno območje Ajdovska jama, ID območja 6330. Ostali del obravnavanega območja pa ne. Posegi na območje Grebenčeve ceste bodo samo zaradi izgradnje infrastrukture za opremljanje območja, zato drugih vplivov kot v času gradnje same ni.
2.
Varovanje okolja
Na območju obravnave se predvidijo predhodne rešitve in ukrepi zavarovanje okolja, naravnih virov in trajnostno rabo naravnih dobrin skladno z veljavno zakonodajo.
Varstvo voda:
Na območju obravnave so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podzemne vode skladno z veljavno zakonodajo. Območje se priključi na kanalizacijsko omrežje z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja.
Varovanje pred onesnaženjem zraka:
Emisije snovi v zrak ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
Varstvo pred hrupom:
Območja varstva pred hrupom v prostorskih dokumentih občine Krško niso določena, zato so le-ta določena na podlagi namenske rabe prostora v prostorskih aktih občine v skladu z veljavnim predpisom. Obravnavana lokacija spada v III. stopnjo varstva pred hrupom po veljavnem predpisu
Ravnanje z odpadki:
Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času uporabe objektov morajo upoštevati veljavne
predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem:
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je treba upoštevati veljavne predpise.
Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem:
Pri razsvetljavi gradbišč, cest in pri uporabi svetlobnih napisov je treba upoštevati mejne vrednosti ter ukrepe in zahteve pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Osvetljevanje fasad objektov ni dovoljeno. Ustrezno osvetljenost internih dostopnih prometnih površin po potrebi zagotovi lastnik posameznega objekta.
(8)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
1.
Potres
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Marcalli- Cancan- Seiberg ter določila glede projektnega pospeška tal.
V času izdelave strokovne podlage ni na razpolago drugih geomehanskih podatkov.
Temeljenje skladno z geomehanskimi lastnostmi temeljnih tal.
Objekti morajo biti projektirani, grajeni vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
2.
Požar
Pri načrtovanju in graditvi objektov ter grajene strukture se upošteva prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: odmike od meje parcel, odmike med objekti in požarne ločitve med objekti, prometne in manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(9)
Varovanje zdravja ljudi
Osončenje fasad in odprtih površin
Območje je pretežno ravno in dobro osončeno. Pri organizaciji prostorov v predvidenih objektih je treba zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja prostorov.
(10)
Faznost izgradnje
Komunalno in prometno infrastrukturo za potrebe novogradenj je možno izvajati fazno, sočasno z gradnjo objektov. Pred pričetkom gradnje na gradbeni parceli GP5 in GP6 se mora izvesti investicijska vzdrževalna dela na južnem delu javne poti – JP2 v dolžini cca 25 m – sanacija vertikalnega sklona ceste. Obveznosti, ki bodo nastale zaradi rekonstrukcije Grebenčeve ulice in rekonstrukcije priključka JP2 na Ul. Anke Salmič bodo določene na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(11)
Velikost dopustnih odstopanj
Pri infrastrukturnih ureditvah je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke oziroma ekonomske rešitve, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode s strani upravljavcev gospodarske javne službe.