7. člen
(izračun nematerialnih koristi)
(1)
V izračunu postavke nematerialne koristi izvajalec upošteva pomen svojih blagovnih znamk in svojega ugleda ter jih ovrednoti z vidika prepoznavnosti, povezljivosti s tržnimi učinki in vplivom na svojo dobičkonosnost, vplivom na standard kakovosti svojih storitev ter na varnost in zaupanje končnih uporabnikov.
(2)
Izvajalec pri ovrednotenju obsega nematerialnih koristi upošteva ocenjeno vrednost postavke blagovne znamke izvajalca, ugleda in drugih nematerialnih koristi, ki jo poda neodvisni cenilec na stroške izvajalca in se korigira z deležem prihodkov iz naslova zagotavljanja univerzalne storitve, primerjalno s celotnimi prihodki izvajalca. Izračun se opravi po naslednjem postopku:
1.
izračuna se razmerje med prihodki univerzalne storitve in celotnimi prihodki izvajalca;
2.
celotna ocenjena vrednost nematerialnih koristi se pomnoži z dobljenim razmerjem iz prejšnje točke, dobljeni rezultat pa predstavlja vrednost nematerialnih koristi, ki odpade na univerzalno storitev.
(3)
Z upoštevanjem v prejšnjem odstavku navedenih postavk izvajalec opredeli vrednost koristi zaradi prepoznavnosti svojih blagovnih znamk in svojega ugleda ter jo ustrezno utemelji.
(4)
Vrednost izračunanih nematerialnih koristi iz naslova prepoznavnosti blagovnih znamk in ugleda izvajalca, se odšteje od predhodno izračunanih neto stroškov.