3. člen
(metodologija)
(1)
Izvajalec mora za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve agenciji predložiti računovodske evidence ter informacije o stroških in prihodkih ločeno za vsako posamezno univerzalno storitev, ki jo zagotavlja.
(2)
Končni neto stroški univerzalne storitve posameznega izvajalca se izračunajo kot vsota stroškov vseh obveznosti izvajanja univerzalne storitve in koristi zagotavljanja univerzalne storitve.
(3)
V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah, ki jih predloži izvajalec, morajo biti transparentno opredeljeni stroški in prihodki ter druge materialne koristi, ki so posledica zagotavljanja posamezne univerzalne storitve. Posredovani podatki morajo biti v ustrezni elektronski obliki (v strojno berljivem formatu). Izračun neto stroškov mora biti objektiven, proporcionalen, transparenten in nediskriminatoren. Na podlagi posredovanih računovodskih evidenc in informacij agencija revidira in preveri računovodske podatke in informacije ter po potrebi pozove izvajalca k predložitvi ustreznih dodatnih dokazil.
(4)
Vir posredovanih računovodskih evidenc in informacij so podatki, ki so izkazani v računovodskih izkazih izvajalca za preteklo poslovno leto. Med posredovanimi podatki morajo biti ločeno prikazani vsi stroški, prihodki in vložena sredstva. Izvajalec je dolžan po pridobitvi mnenja pooblaščenega revizorja k letnim izkazom, le-tega nemudoma predložiti agenciji.
(5)
V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah morajo biti jasno razvidni vsi stroški, prihodki in druge materialne koristi, ki jih ima izvajalec z izvajanjem univerzalne storitve in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če te obveznosti ne bi izvajal. Ustrezen sistem ločenega računovodskega evidentiranja stroškov in prihodkov mora zagotavljati pregled navedenih kategorij ločeno za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve.