Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
Postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je določeno zemljišče oziroma območje, ki je opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva in pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti ter je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi pogonskimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom.
2.
Drugi spremljajoči objekti v smislu tega pravilnika so objekti za:
-
skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo,
-
prodajo blaga široke potrošnje,
-
opravljanje drugih dejavnosti, ki ne povečujejo požarnega tveganja.
Objekti od druge do šeste alineje te točke se lahko združujejo v en objekt.
3.
Goriva po tem pravilniku so: motorni bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje za gospodinjstva (ekstra lahko kurilno olje), utekočinjeni naftni plin (UNP), svetilni petrolej, motorni petrolej, biogorivo in mešanice z biogorivom. Ta pravilnik ne zajema drugih goriv, kot so etanol, zemeljski plin in vodik.
4.
Interni servis za točenje goriv je bencinski servis, ki je namenjen izključno oskrbi lastnega parka vozil in strojev z dizelskim gorivom in ne javni uporabi. Kot interni servis se šteje tudi postaja za osnovno oskrbo novih, neregistriranih vozil.
5.
Točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni treba odpirati.
6.
Črpalno-merilna naprava za distribucijo goriva z razvozom s cisternami je fiksno postavljena naprava pritrjena na tla ali na rezervoar.
7.
Območje delovanja točilnih naprav obsega vodoravno površino, ki jo v delovni višini opiše za 1,0 m povečan doseg gibke cevi s točilno pipo in sega do tal, kot je določeno s sliko 1 v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
8.
Območje delovanja naprav za polnjenje rezervoarjev obsega vodoravno površino, v smeri od polnilne cevi med priključkom na avtocisterni do priključka za polnjenje rezervoarjev ter je bočno omejena do razdalje 2,5 m okoli polnilne cevi kot je določeno s sliko 2 v Prilogi 1 tega pravilnika.
9.
Bencinski servis brez osebja je bencinski servis, pri katerem točilne naprave aktivirajo in uporabljajo uporabniki brez prisotnosti prodajnega osebja na bencinskem servisu. Bencinski servis lahko zunaj delovnega časa obratuje kot bencinski servis brez osebja, če je prilagojen za tako obratovanje in v celoti izpolnjuje tehnične zahteve za bencinski servis brez osebja, določene s tem pravilnikom.
10.
Zaprt sistem pretakanja je sistem pretakanja goriv, pri katerem se:
-
pri polnjenju rezervoarjev bencinskega servisa hlapi goriv iz rezervoarjev po posebni cevi vračajo v avtomobilsko cisterno ali
-
pri točenju goriv skupine I, II in III v rezervoarje vozil hlapi goriv iz rezervoarjev vozil z vakuumskimi črpalkami po posebno izvedenih točilnih pipah posesajo in vrnejo v rezervoarje bencinskega servisa.
11.
Plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri izhlapi tekočina v zadostni količini, da nastane nad tekočino eksplozivna zmes hlapov z zrakom, ki je sposobna trenutnega vžiga pri vnosu učinkovitega vira vžiga.
12.
Cone eksplozijske nevarnosti na bencinskih servisih so odprti ali zaprti prostori, v katerih se lahko zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer pojavijo eksplozijsko nevarne koncentracije vnetljivih plinov oziroma hlapov ali megle goriv z zrakom. Ti prostori so glede na verjetnost in trajanje eksplozivne atmosfere razdeljeni v cone 0, 1 in 2 ter so lahko določeni trajno ali le za posebne režime obratovanja.
13.
Cona 0 je prostor, v katerem je plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.
14.
Cona 1 je prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Normalno delovanje pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v skladu z načrtovanimi parametri.
15.
Cona 2 je prostor, v katerem se pri normalnem delovanju plinska eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, ne pojavi, če pa se že, se le za kratek čas.
16.
Spodnja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina, hlapov ali megle vnetljive tekočine z zrakom, pod katero atmosfera ni eksplozivna.
17.
Zgornja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, nad katero atmosfera ni eksplozivna.
18.
Zelo lahko vnetljive tekočine (skupina I) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 0 oC in vrelišče pod ali enako +35 oC.
19.
Lahko vnetljive tekočine (skupina II) so tekočine, ki imajo plamenišče pod +21 oC in vrelišče nad +35 oC.
20.
Vnetljive tekočine (skupina III) so tekočine, ki imajo plamenišče med +21 oC in +55 oC ter vrelišče nad +35 oC.
21.
Dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje in mešanice goriv z biodizelskim gorivom se štejejo med vnetljive tekočine ne glede na svoje plamenišče.
22.
Biodizelsko gorivo je čisto, 100-odstotno biodizelsko gorivo. Če gre za mešanico biodizelskega goriva z drugimi gorivi, mora biti to posebej navedeno. Določbe tega pravilnika za dizelsko gorivo, veljajo tudi za biodizelsko gorivo in mešanice z biodizelskim gorivom.
23.
Centralna polnilna omara je namenjena daljinskemu polnjenju podzemnih rezervoarjev. Sestavljena je iz ohišja s pokrovom, ki ga je mogoče zakleniti, ter fiksnih priključkov rezervoarjev.
24.
Protilomni ventil je ventil, ki ločuje posamezne dele naprave (rezervoarje ali cevovode), s tem, da zapre pretok goriva, če se pojavi lom pred njim, in se ne šteje za zaporni element.
25.
Armature so sestavni del napeljav za pretok plinov ali tekočin in so namenjene za krmiljenje oziroma varovanje naprav.
26.
Blodeči (izravnalni) tokovi so lahko:
-
povratni tokovi postrojenj, ki uporabljajo enosmerno električno napajanje,
-
tokovi zaradi napak v električnem omrežju,
-
inducirani tokovi v bližini električnih postrojenj velikih moči ali visokih frekvenc in
-
praznilni tokovi strel.
27.
Plamenska zapora je naprava, ki preprečuje prehod plamena v rezervoarje in druge dele sistema za pretakanje in skladiščenje tekočih goriv.
28.
Dihalni ventil je naprava, ki preprečuje nastanek nevarnega podtlaka ali nadtlaka v rezervoarju pri največjih volumskih pretokih polnjenja in praznjenja ter pri najhitrejših temperaturnih spremembah v rezervoarju.
29.
Tehnološka kanalizacija bencinskega servisa je tisti del kanalizacije bencinskega servisa, ki je namenjen za odtok razlitih goriv. Sestavljena je iz lovilnih rešetk, kanalizacijskih cevi in lovilnik olj.
30.
Lovilni bazen je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz materiala nepropustnega za gorivo, in ne sme imeti vgrajenega odtoka.
31.
Lovilni jašek ploščadi je zgrajena posoda brez odtoka (lovilna skleda) in mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vse izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtomobilski cisterni. Volumen lovilnega jaška (lovilne sklede) se izračuna kot zmnožek največjega mogočega pretoka goriva in predvidenega časa, v katerem se iztekanje goriva ustavi(6 minut). Pri volumnu lovilnega jaška (lovilne sklede) se upošteva seštevek prostornin jaška, cevi in lovilnega bazena.
32.
Video nadzor rezervoarja je občasni pregled notranje površine rezervoarja s kamero skozi nadzorno odprtino.
33.
Električna in neelektrična Ex-oprema so naprave, ki imajo lastne mogoče vire vžiga.