33. člen
(pomoč posameznikov)
(1)
Posameznik, ki prostovoljno in ob soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.
(2)
Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.
(3)
Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4)
Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner in otroci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje.
(5)
Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči. V času izvajanja pomoči ima posameznik, ki pomaga policiji, pravico do ustrezne oskrbe, ki jo določi vodja policijske enote, v kateri se pomoč izvaja.
(6)
V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
(7)
Za bližnjega se po tem zakonu štejejo ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.
(8)
Če se zoper posameznika, ki je pomagal policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona.