V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1)
»števec električne energije« (v nadaljnjem besedilu: števec) je integracijski aparat, ki meri električno energijo v wattnih urah ali desetiških večkratnikih te enote;
2)
»indukcijski števec« je števec, pri katerem magnetni fluksi, vzbujeni s tokovi v navitjih nepremičnih elektromagnetov ter zaviralnih sistemov, delujejo na inducirane toke v gibljivem delu – rotorju, kar povzroča njegovo gibanje, ki je sorazmerno obremenitvi;
3)
»enofazna delovna energija« je časovni integral zmnožka efektivne vrednosti napetosti, toka in faktorja moči. Faktor moči pri sinusni napetosti in sinusnem toku je cos φ, kjer je φ fazna razlika med napetostjo in tokom;
4)
»večfazna delovna energija« je algebrajski seštevek delovnih energij posameznih faz;
5)
»enofazna jalova energija« je energija, ki jo meri števec delovne energije, če teče skozi njegov tokovni krog isti tok, njegov napetostni krog pa je priključen na napetost, ki je po vrednosti enaka dejanski napetosti, vendar je proti njej pomaknjena za 90°;
6)
»večfazna jalova energija« je algebrajski seštevek jalovih energij posameznih faz;
7)
»faktor popačenja ali distorzija« je razmerje med efektivno vrednostjo ostanka, dobljenega s tem, da je od osnovnega harmonika odšteta nesinusna veličina in efektivno vrednostjo nesinusne veličine;
8)
»odstotni faktor popačenja« je v odstotkih izražena vrednost faktorja popačenja;
9)
»števec delovne energije ali delovni števec« je števec, ki meri delovno električno energijo v enotah za energijo;
10)
»števec jalove energije ali jalovi števec« je števec, ki meri jalovo električno energijo v enotah za energijo.
Eksaktni števec jalove energije je števec jalove električne energije, pri katerem je notranji kot gonilnega sistema 180° oziroma 0°.
Števec jalove energije z umetnim vezjem je števec jalove energije z drugačnim notranjim kotom gonilnega sistema kot 180° oziroma 0°;
11)
»transformatorski števec« je števec, ki je namenjen za priključek na merilni transformator oziroma merilne transformatorje.
Števec s primarnim številčnikom je transformatorski števec, katerega števnik registrira električno energijo, merjeno na primarni strani merilnih transformatorjev.
Števec s sekundarnim (polprimarnim) številčnikom je transformatorski števec, pri katerem je treba kazanje števnika pomnožiti s konstanto transformacije, da bi se dobila električna energija, merjena na primarni strani merilnih transformatorjev;
12)
»večtarifni števec z dvema ali več števniki« so števci, ki v določenih časovnih presledkih registrirajo električno energijo različnih tarif;
13)
»števec s kazalcem maksimuma ali maksimalni števec z dodatno napravo« je števec, ki meri največjo vrednost srednje moči v času med dvema zaporednima odčitavanjema;
14)
»števec z dajalnikom impulzov z dodatno napravo« je števec, ki daje impulze za ustrezno vrednost merjene energije, namenjen za daljinsko merjenje;
15)
»tip števca« je oznaka, s katero se označijo števci enake vrste, ki jih je izdelal isti proizvajalec in ki imajo:
–
enake meroslovne lastnosti,
–
enako konstrukcijo elementov, ki določajo meroslovne lastnosti,
–
enako število amperskih ovojev in enako število ovojev na volt za napetostni elektromagnet,
–
enako razmerje med največjim in temeljnim tokom.
Števci enakega tipa imajo lahko več vrednosti temeljnega toka in referenčne napetosti.
Tip števca označi proizvajalec z vrsto črk ali številk ali z njihovo kombinacijo;
16)
»preskus tipa« je preskus vzorca števca enakega tipa, da bi se ugotovilo, ali števci zadevnega tipa izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane meroslovne zahteve;
17)
»dokazni vzorec tipa« je izbrani števec ali nekaj števcev enakega tipa, na katerih je bil opravljen preskus tipa in ki ustrezajo meroslovnim zahtevam za ustrezni razred točnosti števca;
18)
»vplivna veličina« je veličina, ki je števec ne meri, a vpliva na njegovo kazanje;
19)
»absolutni pogrešek« je algebrajska razlika med energijo, registrirano s števcem, in pravo vrednostjo energije;
20)
»relativni pogrešek« je količnik absolutnega pogreška in prave vrednosti energije;
21)
»odstotni pogrešek« je vrednost relativnega pogreška, pomnožena s 100;
22)
»sprememba« je algebrajska razlika med merjenimi vrednostmi energije, če izbrana vplivna veličina dobi zaporedoma dve določeni vrednosti;
23)
»srednji temperaturni koeficient« je količnik spremembe odstotnega pogreška in spremembe temperature, ki povzroči to spremembo;
24)
»točnost števca« je njegova lastnost, da izmeri energijo, ki je enaka pravi vrednosti energije. Točnost števca je opredeljena z mejami pogreška in mejami spremembe;
25)
»razred točnosti« je število, ki je enako absolutni vrednosti številčnega zneska dopustnega pogreška števca pri temeljni moči ob referenčnih pogojih.