Pri opravljanju preskusa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1)
okrov števca mora biti zaprt,
2)
pri trifaznih števcih morajo biti napetosti in tokovi pri zaporedju faz, navedenem v shemi vezave, uravnovešeni, odstopki pa ne smejo presegati vrednosti, navedenih v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------------------------
Števci delovne Števci jalove
energije razreda energije razreda
točnosti točnosti
------------------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
------------------------------------------------------------------------------------
Napetost med fazo in ničliščem ali ±0,5% ±1% ±1% ±1%
med katerimakoli dvema fazama ne
sme odstopati od pripadajoče
srednje napetosti za več kot
Tok ne sme odstopati od pripadajočega ±1% ±2% ±2% ±2%
srednjega toka za več kot
Fazni položaj toka nasproti pripadajoči 2° 2° 2° 2°
napetosti med fazo in ničliščem ne
sme pri nobenem faktorju moči odstopati
za več kot
------------------------------------------------------------------------------------
3)
vplivne veličine morajo imeti referenčno vrednost z odstopki, navedenimi v naslednji tabeli:
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Vplivna veličina Referenčna vrednost Dovoljeno odstopanje
-------------------------------------------------------------------------------------------------
Števci delovne energije Števci jalove
razreda točnosti energije razreda
točnosti
--------------------------------------------------------------------------------------------------
0,5 1 2 3
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Temperatura okolja Referenčna ±1 °C ±2 °C ±2 °C ±2 °C
temperatura ali
23 °C, če ni navedena*
Delovna lega Navpična delovna lega ** ±0,5° ±0,5° ±0,5° ±0,5°
Napetost Referenčna napetost ±0,5% ±1,0% ±1,0% ±1,0%
Frekvenca Referenčna frekvenca ±0,2% ±0,3% ±0,5% ±0,5%
Oblika vala Sinusna napetost Faktor popačenja, manjši od
in sinusni tok 2% 2% 3% 5%
Magnetna indukcija Vrednost indukcije, ki ne povzroča
tujega izvora pri večje spremembe relativnega pogreška od ***
referenčni frekvenci 0 (nič) 0,1% 0,2% 0,3% 0,3%
-------------------------------------------------------------------------------------------------
4)
napetostni krogi števca morajo biti priključeni na referenčno napetost oziroma na napetost, pri kateri se preskuša števec, in sicer:
–
najmanj štiri ure pred preskusom števca razreda točnosti 0,5,
–
najmanj dve uri pred preskusom števca razreda točnosti 1,
–
najmanj eno uro pred preskusom števca razreda točnosti 2 in števca jalove energije razreda točnosti 3.
Tokovi, pri katerih se preskuša števec, se nastavljajo postopoma do vrednosti preskusa v porastu ali v upadanju. Vzpostavljajo se v tokovnem krogu števca vse dotlej, dokler se ne doseže termična stabilnost, ki ustreza konstantni hitrosti vrtenja rotorja,
5)
števec jalove energije se preskusi pri induktivni ali kapacitivni obremenitvi v odvisnosti od namena števca.
Če se števec preskuša pri temperaturi, drugačni od referenčne temperature, se rezultat korigira z določenim temperaturnim koeficientom števca.
S konstrukcijo števca mora biti navpična lega (v dveh navpičnih med seboj pravokotnih ravninah: “naprej-nazaj” in “levo-desno”) zagotovljena, kadar je:
–
dno števca postavljeno na navpično podlogo,
–
referenčni rob (na primer: spodnji rob priključnice) ali na števcu zaznamovana referenčna črta vodoravna.
Preskus se opravi na naslednji način:
–
pri enofaznem števcu se določi pogrešek pri normalnem priključku, nato pa pri obratnem priključku tokovnega in napetostnega kroga. Polovica razlike med tema dvema pogreškoma je sprememba relativnega pogreška. Če je faza magnetne indukcije tujega izvora neznana, se preskus opravi pri 10% I(0), cos = 1 in 20% I(0), cos φ = 0,5;
–
pri trifaznem števcu se opravijo tri meritve pri obremenitvi 10% I(0), cos φ = 1, po vsaki meritvi 10% se priključki tokovnih in napetostnih krogov spremenijo za 120°, ne da bi se pri tem spremenilo zaporedje faz. Vrednost spremembe relativnega pogreška je največja razlika med vsakim izmed pogreškov, določenih na omenjeni način, in njihovo srednjo vrednostjo.