Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica

Spremenijo se drugi, tretji, peti, šesti sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, trinajsti, petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in dvajseti odstavek 56. člena, tako da glasijo:

»3.4.1.02 Bivanje v mirnem okolju

GE je lahko namenjena bivanju v mirnih stanovanjskih soseskah. Izjemoma se lahko vzpostavijo tudi terciarne dejavnosti, ki so po značaju in obsegu v skladu z bivanjem v mirnem okolju, in so po standardni klasifikacije dejavnosti (SKD): G – Trgovina (le trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), I – Gostinstvo (le 55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, 55.209 Druge nastanitve za krajši čas, 56. Dejavnosti strežbe jedi in pijače (razen restavracij in gostiln)), J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti (razen radijske, televizijske in telekomunikacijske dejavnosti), K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti (le 65. Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti in 66. Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve), L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen 75. Veterinarstva), N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (le 82. Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti), ter Q – Zdravstveno in socialno varstvo (razen 861. Bolnišnične zdravstvene dejavnosti, specialistična zunajbolnišnična dejavnost, socialno varstvo z nastanitvijo razen drugo socialno varstvo z nastanitvijo), vendar le ob upoštevanju naslednjih meril:

»3.4.1.03 Dejavnosti

Dejavnosti po standardni klasifikacije dejavnosti (SKD) so razdeljene na:

Kmetijstvo je razen na območju KGV dovoljeno tudi na stanovanjskih površinah podeželskega naselja (SK) in površinah razpršene poselitve (A). Rudarstvo je dopustno le na območjih mineralnih surovin (LN in LP).

»3.4.1.04 Dvorišče

Je osnovni funkcionalni zunanji prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora z glavno stavbo. Tudi ostale stavbe se praviloma lahko postavijo le okoli dvorišča.

Površina dvorišča je odvisna od velikosti GE, konfiguracije terena in namembnosti objekta (grajsko, poslovno, stanovanjsko, gospodarsko, industrijsko dvorišče itd.).

Na dvorišču gradnja stavb ni dovoljena, izjema je postavitev ute ali nadstrešnice za potrebe zunanjega bivalnega prostora. Površina dvorišča je enovita površina v enotnem, horizontalnem nivoju (z možnim odstopanjem 10 %). Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (minimalno 2,5 m) je lahko dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo tudi stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine. Višinski nivo takšnega dvorišča je lahko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe. Dvorišče je lahko del sekundarnega in primarnega dela GE.

Praviloma naj bo dvorišče utrjeno in tlakovano, izjemoma je lahko zatravljeno. Pri tlakovanju naj se uporabljajo naravni materiali (mačje glave, granitne kocke, kamnite plošče iz avtohtonih kamnov ali manjše betonske plošče) in zaključijo z betonskimi robniki.«

»3.4.1.05 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke

So skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja s tega področja, pri čemer je potrebno upoštevati naslednja merila:

»3.4.1.06 Nadomestna gradnja

Je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu obstoječega, po določilih tega odloka. Pri tem se lahko ohranja velikost GE ter obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja. Za slednje iz vidika prostora ni potrebno pridobiti soglasja sosedov mejašev. Nadomestna stavba pa mora obstoječo pokrivati na vsaj 50 % tlorisne površine obstoječe stavbe. Izjema so stavbe, ki so evidentirane kot kvalitetne izvorne stavbe – te se urejajo v skladu s 55. členom OPN.«

»3.4.1.07 Nadstrešnica/čakalnica

Je kot pomožno stavbo dovoljeno postavljati pod pogoji:

»3.4.1.08 Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – betonsko korito ali ribnik

Se lahko gradijo v skladu z naslednjimi merili:

»3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)

So pomožne stavbe za potrebe kmetijstva v okviru kmečkega gospodarstva. Vertikalne cisterne, silosi ter rezervoarji so locirani praviloma v sekundarnem delu GE in praviloma lahko segajo le do višine slemena najvišje stavbe GE. Praviloma se silosi in rezervoarji gradijo kot sekundarni kubus ene od stavb (na primer gospodarskega poslopja), skladišča pa so lahko tudi kot samostojne stavbe.«

»(11) Koritast silos je odprt horizontalni silos za krmo, ki je lahko lociran le v sekundarnem delu GE, organiziran vzdolžno na nagib raščenega zemljišča, praviloma oblikovan v sklopu zelenih površin GE, z vidno horizontalno konstrukcijo lahko sega do 5,0 m višine nad terenom. Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. V območju kulturne dediščine je dovoljen le silos horizontalne oblike. Pokrit koritasti silos se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Začasni objekti za skladiščenje krme na registriranih območjih kulturne dediščine niso dovoljeni.«

»(13) Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta/ulica), ki meji na GE in ima v razmerju do te primarno vlogo. Praviloma je po tej organiziran tudi glavni uvoz/vhod na GE.«

»3.4.1.11 Kiosk ali zabojnik

Je dovoljeno postavljati kot pomožno in začasno stavbo (po tem OPN), ki je namenjena sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in sicer pod pogoji:

V območjih registriranih enot kulturne dediščine postavitev ni dopustna.«

»3.4.1.13 Ograje ter opore za trajne nasade

So praviloma transparentne žične ograje v umirjenih tonih svetlo sive ali zelene barve, visoke do 5,0 m.«

»3.4.1.15 Smučišče

Je v naravi zatravljen prostor, namenjen razvoju športa. Na njem so dovoljene postavitve pomožnih stavb/objektov za potrebe smučišč, vključno z žičnicami, sistemom označevanja in drugimi varnostnimi objekti ter napravami.

Za ureditev smučišča se morajo upoštevati vsi zakonski predpisi s področja varstva tal in voda.«

»3.4.1.16 Škarpe in podporni zidovi

Imajo lahko na vidnem delu le površinsko obdelan beton v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali so te površine iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Takšni zidovi so lahko visoki do 2,5 m. Pri sestoju več škarp pri premagovanju večjih višinskih razlik zemljišča, naj bodo vmesni pasovi široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni.

Gradnja podpornega zidu, višjega od 2,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost plazenja terena ali ni mogoče drugače premostiti višinske razlike, kar mora biti utemeljeno z geomehanskim poročilom.«