Spremenijo se prvi, sedmi, deveti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti, osemnajsti, devetnajsti, dvajseti, dvaindvajseti, triindvajseti, šestindvajseti, sedemindvajseti, enaintrideseti, dvaintrideseti, in štiriintrideseti odstavki 86. člena, tako da glasijo:
»3.4.3.1 Stavba – splošna merila oblikovanja stavb
3.
4.3.1.1 Značaj stavbe
(1)
Stavbe naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter stavbarski oziroma arhitekturni izraz pri vsaki novi ali rekonstruirani stavbi oziroma dozidavi ali nadzidavi, naj bo izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture, v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora. Poleg tega naj zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo stavbe v prostoru (na primer: lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.) in v skladu z njeno namembnostjo. Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko glavna ali pomožna.
V primeru dozidav legalno zgrajenih objektov se oblikovanje objekta in naklon strešin prilagajajo obstoječemu objektu.«
»(7) Kletne etaže je mogoče organizirati na celotni tlorisni površini vseh stavb GE, če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače. Kleti, oziroma etaže, ki so v celoti vkopane, lahko obsegajo vsaj celotno območje dvorišča oziroma površino, ki jo dovoljujejo faktorji, če so za posamezno GE opredeljeni. Namembnost kletne etaže je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe in NRP GE: pomožni prostori, skladišča, lahko tudi stanovanjski in poslovni prostori za potrebe dejavnosti.«
»(9) Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna, glede na tlorisno geometrijo stavbe in je določena s smerjo pozidave. Kolikor smer za predmetno GE ni označena, je določena z merili predmetnega tipa GE ali s posebnimi merili EUP. Kolikor teh določil ni, potem se določi po analogiji smeri pozidave istovrstnih, kakovostno umeščenih stavb (glavnih za glavne ipd.) na sosednjih GE. Kolikor je iz navedenega ni mogoče določiti, potem naj le-ta načeloma poteka v smeri plastnic zemljišča za vse vrste stavb, z izjemo zidanice.«
»(13) Sekundarni kubus, ki poleg meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta po Uredbi, se lahko po njej gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt. Velja tudi obratno, vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo ustrezati merilom oblikovanja in umestitve stavb po tem odloku.«
»(14) Sekundarni kubus se lahko oblikuje le v skladu z naslednjimi merili:
-
na osnovni kubus stavbe je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 50 % zazidalne površine osnovnega kubusa stavbe, sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo,
-
tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne (L, T, prisekane in druge) oblike, kubusi se lahko dodajajo ali odvzemajo na čelnih in vzdolžnih fasadah, višina slemena sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega kubusa.«
»(15) Dovoljena je izvedba balkona, kot posebnega arhitekturnega elementa, optimalno globokega od 1,5 m do največ 2,5 m.«
»(16) Dovoljena je izvedba ganka, kot avtohtonega arhitekturnega elementa. To je zunanji hodnik vzdolž celotne glavne fasade, globok do največ 1,5 m, pokrit z osnovno streho. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe in lahko presega horizontalno projekcijo ganka za največ 0,5 m. Gank naj bo, razen konstrukcijske plošče, izdelan iz lesa.«
»(17) Dovoljena je izvedba lože, kot posebnega arhitekturnega elementa. To je pokrit zunanji prostor, nad pritličjem umaknjen v volumen stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt. Loža naj ne presega ravnine fasade.«
»(18) Dovoljena je izvedba nadstreška, ki predstavlja posebno obliko sekundarnega kubusa. Nadstrešek je vsaj z dveh strani odprt.«
»(19) Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa ravna in streha z naklonom (enokapna, dvokapna in večkapna), usklajena z naslednjimi merili:
-
elementi strehe z naklonom (dvokapne in večkapne) so lahko le enakega naklona kot pri strehi osnovnega kubusa ali konceptualno komplementarni,
-
enokapne strehe so lahko nižjega naklona ali enakega naklona kot pri strehi osnovnega kubusa oziroma je podaljšek osnovne strešine,
-
kota slemena je lahko enaka koti slemena osnovnega kubusa ali nižja, ne sme pa presegati višino slemena osnovnega kubusa,
-
sleme strehe sekundarnega kubusa je lahko pravokotno na potek slemena strehe glavne stavbe, vendar enakega naklona,
-
frčade ali drugi strešni izzidki so dovoljeni,
-
v primeru izvedb strehe v naklonu na sekundarnem kubusu, ki je dodan na krajšo stranico osnovnega kubusa, je smer slemena enak kot pri osnovnem kubusu.«
»3.4.3.3 Strehe z naklonom (dvokapne, enokapne, večkapne in štirikapne)
(20)
Optimalni naklon strešnih površin je 45°, vendar pa naj bo med 35° in 45°. V obstoječih soseskah naj se prilagaja kontekstu obstoječih streh, vendar naj ne bo manjši od 30°.«
»(21) Strehe z naklonom naj imajo le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine, ki je načeloma opečno rdeča in izjemoma sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Priporočljiva je opečna kritina.
V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna ali prosojna.«
»(22) Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element, ki poteka od finalnega sloja fasade do skrajne zunanje točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 0,8 m horizontalne projekcije, vendar ne sme presegati 1,0 m. Optimalna širina čelnega napušča je do 0,8 m horizontalne projekcije in ne sme presegati 1,0 m.«
»(23) Strešni izzidki (frčade) in strešna okna so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, v čelnem risu trikotne, dvokapne oblike (z istim naklonom kot osnovna streha) ali pravokotne oblike z ravno streho naklona do 6o, enokapne naklona do 20o in trapezne. Višina strešnih izzidkov ne sme presegati višino slemena strehe osnovnega kubusa. Strešni izzidki (frčade) ne smejo presegati 30 % tlorisa posamezne strešne površine. Pri tem naj bodo trikotne in trapezne frčade tlorisno v celoti umeščene v spodnjih dveh tretjinah strešne površine. Nad glavnim vhodom je dovoljena izvedba sredinskega večjega strešnega izzidka do 1/3 tlorisa posamezne strešine. Na eni strešini je dovoljena kombinacija strešnih oken in frčad. Frčade naj bodo na strehi umeščene praviloma simetrično, skladno s kompozicijo fasad objekta.«
»3.4.3.3.02 Dvokapna streha
(26)
Je tip strehe z naklonom, ki ima naslednje elemente:
-
strešni površini sta simetrični,
-
čopi niso dovoljeni, razen pri tipu stavbe hiša na podeželju in pomožnih stavbah ter v primerih, kjer se v vodilni mapi dokaže potreba po njem iz vizualne izpostavljenosti stavbe v širši kulturni krajini ali iz vidika avtohtonosti v naselju, v katerem je stavba umeščena.«
»3.4.3.3.03 Enokapna streha
(27)
Je tip strehe z naklonom, ki ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Pri enokapnih strehah je dovoljen tudi manjši naklon, do 20°.«
»(31) Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Fasadne obloge (cokel) iz keramike ter poliranega kamna niso dovoljene.
Barve fasad so lahko le pastelne barve zemeljskih tonov, pri izvedbi montažnih nestanovanjskih, proizvodnih in skladiščnih objektov pa se lahko fasade obložijo s prefabriciranimi elementi iz pločevine, betona in vlaknocementnih plošč. Pri izvedbi montažnih lesenih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov je fasada lesena.«
»(32) Okenske odprtine pri stavbi tipa trško-mestna hiša ali hiša na podeželju, naj bodo večje od 0,4 m2, razmerje med širino in višino je praviloma 1:1,4.
Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, to so deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve. Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno. Če obstoječe stanje presega določilo OPN, se obstoječe stanje lahko ohranja do naslednjega posega v fasadni plašč.«
»(34) Glavni vhod v glavno stavbo je praviloma na glavni fasadi osnovnega kubusa, lahko pa je tudi na čelni fasadi. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma le na koti javnega prostora +1,2 m oziroma do največ –0,3 m. Drugi najpomembnejši vhod naj se oblikuje na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov naj sledi zaporedju: javni prostori, drugi poslovni prostori ter bivalni prostori. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so.«