Odlok o razglasitvi Žičke kartuzije za kulturni spomenik državnega pomena

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik držav­nega pomena, so:

Žička kartuzija je izjemna srednjeveška samostanska arhitektura v Dolini sv. Janeza Krstnika pod Konjiško goro. Izstopa z obsegom in kakovostno arhitekturo, postavljeno pre­težno od poznega 12. stoletja do konca 14. stoletja. V samo­stanu so pri zidavi in delovanju uveljavili pravila starejših dvo­domnih zahodnoevropskih kartuzij (ecclesia maior in minor). Zaradi ohranjenosti je kartuzija pomemben evropski spomenik zgodnje kartuzijanske arhitekture, ker so starejše kartuzije v Franciji prezidane ali podrte. Žička kartuzija je bila med letoma 1391 in 1410 sedež generalnega priorja rimske obedience kar­tuzijanskega reda. Tedaj je imela vlogo osrednjega samostana namesto Grande Chartreuse - Velike kartuzije v Franciji. V njej so delovali pomembni menihi in skriptorij.

Kompleks zgornjega samostana (ecclesia maior) je, kljub opustitvi v jožefinskih reformah, z delno obnovljenimi zidovi stavb in obrambnega obzidja s stolpi, z ohranjenim tlorisom ter pokopališko kapelo in obodi križnih hodnikov ostal dominanta zahodnega zatrepa doline. Rekonstruirani objekti z muzejsko predstavitvijo, prodajalno zelišč in gostilno Gastužem so lokalno kulturno središče.

Romanska cerkev Marijinega obiskanja je edini ohranje­ni del spodnjega samostana (ecclesia minor) Žičke kartuzije. Postavljena je bila med letoma 1169 in 1190. Je dominanta vzhodnega dela doline. Tlorisno pravokotna, orientirana cerkev z ožjim in višjim, pravokotno zaključenim prezbiterijem je zunaj podprta z oporniki. Krasita jo zahodni poznoromanski portal z reliefno luneto in portal, vzidan v južno steno ladje. V notranj­ščini so ohranjeni: romansko obokanje, slavoločna stena in korne sedilije. Stranska oltarja sta delo poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla iz leta 1757. Sedanja župnijska cerkev stoji sredi pokopališča.