41. člen
Splošna pravila za odmero kazni
(1)
Storilcu kaznivega dejanja odmeri sodišče kazen v mejah, ki so z zakonom predpisane za to dejanje; pri tem upošteva namen kaznovanja in vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne in obteževalne okoliščine), zlasti pa: stopnjo kazenske odgovornosti, nagibe, iz katerih je dejanje storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere in njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, ter druge okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost.
(2)
Ko sodišče odmerja kazen storilcu za kaznivo dejanje, storjeno v povratku, upošteva zlasti, ali je bilo prejšnje dejanje iste vrste kot novo, ali sta bili obe dejanji storjeni iz enakih nagibov, in koliko časa je preteklo od prejšnje obsodbe oziroma od prestane ali odpuščene kazni.
(3)
Pri odmeri denarne kazni upošteva sodišče tudi storilčevo premoženjsko stanje, pri čemer upošteva višino njegovega osebnega dohodka, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti.