64. člen
Obvezno psihiatrično zdravljenje v prostosti
(1)
Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje v prostosti, če ugotovi, da je nevaren za okolico, za odpravo te nevarnosti pa zadostuje, da se zdravi v prostosti.
(2)
Sodišče sme izreči ukrep iz prvega odstavka tega člena tudi neprištevnemu storilcu, kateremu je izreklo obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če po uspehih zdravljenja ugotovi, da nista več potrebna varstvo in zdravljenje v zdravstvenem zavodu, temveč samo zdravljenje v prostosti.
(3)
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena sme sodišče izreči obvezno psihiatrično zdravljenje v prostosti tudi storilcu, čigar prištevnost je bistveno zmanjšana in je bil po tretjem odstavku 63. člena tega zakona pogojno odpuščen.
(4)
Obvezno psihiatrično zdravljenje v prostosti ne sme trajati dalj kot dve leti.
(5)
Sodišče lahko izreče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu storilcu, ki se v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena noče zdraviti v prostosti ali samostojno opusti zdravljenje ali postane kljub zdravljenju tako nevaren za okolico, da mu je potrebno varstvo v zdravstvenem zavodu.