1.
Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kolikor se pripiše tej stalni poslovni enoti. Vendar pa se lahko dobiček od prodaje dobrin ali blaga iste ali podobne vrste, kot se prodaja, ali od drugih poslovnih dejavnosti iste ali podobne vrste kot se opravljajo prek stalne poslovne enote, obravnava kot pripisljiv tej stalni poslovni enoti, če se ugotovi, da je bila taka prodaja ali dejavnosti organizirana na način, katerega namen je bil izogniti se obdavčenju v državi, v kateri je stalna poslovna enota.
2.
Kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se ob upoštevanju določb tretjega odstavka v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3.
Pri ugotavljanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje. Ni pa dovoljeno odšteti zneskov, ki jih je stalna poslovna enota morebiti izplačala (razen kot povračilo dejanskih izdatkov) sedežu podjetja ali kateri koli njegovi drugi poslovalnici kot licenčnine in avtorske honorarje, pristojbine ali druga podobna plačila v zameno za uporabo patentov ali drugih pravic ali kot provizijo za opravljene posebne storitve ali za upravljanje ali – razen pri bančnih podjetjih – kot obresti na posojila stalni poslovni enoti. Prav tako pri določanju dobička stalne poslovne enote ne smejo biti upoštevana plačila, ki jih je stalna poslovna enota zaračunala sedežu podjetja ali kateri koli njegovi drugi poslovalnici.
4.
Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno ugotavlja na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje ugotavljati obdavčljivega dobička s tako običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.
5.
Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
6.
Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto ugotavlja po enaki metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
7.
Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.