1.
Razen kot je določeno v primerih iz točke c) prvega odstavka 2. člena, iz 3. in 4. člena tega odloka in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku izpolnjeni neprekinjeno v državi EFTE ali v Sloveniji.
2.
Razen kot je določeno v primerih iz 3. in 4. člena tega odloka, se blago s poreklom, izvoženo iz države EFTE ali iz Slovenije v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
b)
da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3.
Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku tega odloka, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven države EFTE ali Slovenije na materialih, izvoženih iz države EFTE ali iz Slovenije in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v državi EFTE ali v Sloveniji ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu tega odloka; in
b)
se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena izven države EFTE ali Slovenije ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4.
Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven države EFTE ali Slovenije. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven zadevne države EFTE ali Slovenije z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5.
Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka tega člena se šteje, da "skupna dodana vrednost" pomeni vse stroške, nastale izven zadevne države EFTE ali Slovenije, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena tega odloka.
7.
Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8.
Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven države EFTE ali Slovenije, se opravi v skladu s postopki za začasni izvoz na oplemenitenje ali podobnimi postopki.