Uredba o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje–Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče

Na območju državnega prostorskega načrta je treba v času organizacije gradbišča in med gradnjo zagotoviti čim manj poseganja v naravno okolje; posegi v vode in naravno okolje so prostorsko in časovno omejeni. Vegetacijo na bregovih Savinje in Lučnice je treba čim bolj ohraniti. Območja, kjer posegi niso predvideni, je treba ohraniti v obstoječem stanju.

Intenzivnih gradbenih in vzdrževalnih del v strugah vodotokov Savinja, Lučnica in Mlinščica ni dovoljeno izvajati od 1. oktobra do 15. maja, to je v času drstitvene sezone zavarovanih ribjih vrst.

Gradbena dela ob in v vodotoku se izvajajo tako, da so vnosi snovi v vodo čim manjši in da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Humusno plast na brežinah vodotokov je treba odstraniti tako, da se ne sipa v vodo, ter v skladu s 17. in 22. členom te uredbe.

Čiščenje prodišč in zmanjševanje obsega prodišč ni dovoljeno. Izjeme so prodišča pod sotočjem z Lučnico, ki se prerinejo ob robove nove trase Savinje (površina prodišč se ohranja) in prodišča ob Lučnici, ki se zaradi potrebnega ohranjanja poplavne varnosti odstranijo. Ohranijo se prodišča na Savinji pod Lučami, med izlivom Mlinščice in zgornjim jezom na Savinji nad Lučami. Zarast prodišč je postopna in sonaravna, dodatna zasaditev se ne izvede. Prodišča se sanirajo tako, da so primerna za malega martinca. Na mestih, kjer se prodišča in prodni otoki odstranijo, se uredijo položne brežine z naklonom najmanj 1:5, pri katerem ob normalnem spomladanskem vodostaju ostane od 5- do 10-metrski pas kopnega (prodišče), ki se sčasoma zarase s pionirsko vegetacijo. V prodišča ni dovoljeno posegati v času od začetka aprila do konca junija, to je med gnezditveno sezono malega martinca.

Posegi v struge vodotokov ne smejo ogrožati ribjih vrst in drugih vodnih organizmov in morajo zagotoviti nemoteno migracijo rib, povezanost ribjih habitatov in obstoječega vodnega režima. Jez mora stalno omogočati nemoteno migracijo vseh ribjih vrst.

Po potrebi se izvaja intervencijski odlov rib. Pred pričetkom vsakega novega gradbenega posega v strugo vodotoka ali ob njo je treba najmanj 14 dni pred začetkom gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje, da izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega in delu, kjer lahko pride do vpliva posega.

Posegi v obrežno vegetacijo so omejeni na kar najmanjši obseg. Poseka se ne izvaja sočasno na celotnem odseku, temveč postopno. Posek vegetacije se ne izvaja v času intenzivnega gnezdenja ptic od začetka aprila do konca junija. Za zasaditev se uporabijo avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.

Izvedba opornih zidov, kamnitih zložb in ureditev brežin vodotokov se izvaja sonaravno, z uporabo lokalno avtohtonega materiala in se čimbolj prilagodi obstoječim morfološkim značilnostim terena, mora se navezovati na že obstoječe zložbe (ob cesti in v Savinji). Za povišanje in sanacijo nasipov ter za druge ureditve terena ni dovoljena uporaba odpadnega gradbenega materiala. Zaradi omogočanja oblikovanja skrivališč za ribe in druge vodne organizme se utrjene dele brežin zgradi v izrazito neporavnani obliki. Med skalami se puščajo zemeljski žepi, kamor se lahko zasadi avtohtona drevnina. Na mestih, kjer so podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, je treba med skalami zagotoviti čim globlje razpoke.

Jezovi in jezbice se izvedejo v kamnu in lesu. Za utrjevanje brežin se uporabljajo kamnite zložbe, kamen v betonu pa le izjemoma. Na odseku od mostu do jezu se v strugi namestijo večji kamni, ki ob povprečnem vodostaju segajo nad površino vode.

Pod novim mostom obvoznice preko Savinje se kot nadomestno mesto za gnezdenje povodnemu kosu namestijo tri betonske police velikosti 0,40 x 0,30 m in svetlo višino 0,40 m nad polico. Police so nameščene popolnoma pod mostom, nad koto stoletne vode.