Če ni jasno, ali je dogovor za izplačila zaposlenim ali delničarjem, ki prodajajo, del menjave za prevzeto podjetje ali pa je transakcija, ločena od poslovne združitve, mora prevzemnik upoštevati naslednje kazalnike:
(a)
ohranjena zaposlitev — pogoji ohranjene zaposlitve delničarjev, ki prodajajo in postanejo ključni zaposleni, lahko nakazuje vsebino dogovorov o pogojnem nadomestilu. Ustrezni pogoji ohranjene zaposlitve so lahko vključeni v sporazum o zaposlitvi, sporazum o prevzemu ali v kak drug dokument. Dogovor o pogojnem nadomestilu, v katerem so izplačila samodejno odvzeta ob prekinitvi zaposlitve, predstavlja prejemke za storitve po združitvi. Dogovori, v katerih se ob prekinitvi zaposlitve pogojna izplačila ne izvršijo, lahko nakazujejo, da so pogojna izplačila dodatno nadomestilo in ne prejemki;
(b)
trajanje ohranjene zaposlitve — če je obdobje zahtevane zaposlitve enako ali daljše od obdobja pogojnega izplačila, to dejstvo lahko nakazuje, da so pogojna izplačila po vsebini prejemki;
(c)
raven prejemkov — primeri, v katerih so prejemki zaposlenih, ki niso pogojno izplačilo, na razumni ravni v primerjavi z ravnjo drugih ključnih zaposlenih v združenem podjetju, lahko nakazuje, da so pogojna izplačila dodatno nadomestilo in ne prejemki;
(d)
dodatna plačila zaposlenim — če delničarji, ki prodajajo in ne postanejo zaposleni, prejmejo nižja pogojna izplačila na podlagi delnice kot delničarji, ki prodajajo in postanejo zaposleni v združenem podjetju, lahko to dejstvo nakazuje, da je dodatni znesek pogojnih izplačil delničarjem, ki prodajajo in postanejo zaposleni, prejemek;
(e)
število delnic v lasti — relativno število delnic, ki jih imajo v lasti delničarji, ki prodajajo in ostanejo ključni zaposleni, lahko nakazuje vsebino dogovora o pogojnem nadomestilu. Na primer, če delničarji, ki prodajajo in so imeli v lasti praktično vse delnice v prevzetem podjetju, ostanejo ključni zaposleni, lahko to dejstvo nakazuje, da je dogovor vsebinsko dogovor o delitvi dobička, katerega namen je plačilo prejemkov za storitve po združitvi. Če pa so delničarji, ki prodajajo in ostajajo ključni zaposleni, imeli v prevzetem podjetju samo majhno število delnic in vsi delničarji, ki prodajajo, prejmejo na delnico enako pogojno nadomestilo, lahko to dejstvo nakazuje, da so pogojna izplačila dodatno nadomestilo. Treba je upoštevati tudi lastniške deleže, ki so jih pred prevzemom imele osebe, povezane z delničarji, ki prodajajo in ostajajo kot ključni zaposleni, kot so družinski člani;
(f)
povezava z ocenjevanjem vrednosti — če začetno nadomestilo, preneseno na datum prevzema, temelji na spodnjem koncu razpona, določenega pri ocenjevanju vrednosti prevzetega podjetja, in se formula pogojnega izplačila nanaša na pristop ocenjevanja vrednosti, lahko to dejstvo nakazuje, da so pogojna plačila dodatno nadomestilo. Če pa je formula pogojnega izplačila skladna s prejšnjimi dogovori o delitvi dobička, lahko to dejstvo nakazuje, da je vsebina dogovora zagotoviti prejemke;
(g)
formula za določanje nadomestila — formula, ki se uporablja za določanje pogojnega izplačila, je lahko v pomoč pri ocenjevanju vsebine dogovora. Na primer, če je pogojno izplačilo določeno na podlagi mnogokratnika čistega dobička, lahko to nakazuje, da je obveza pogojno nadomestilo v poslovni združitvi, in da je namen formule določiti ali preveriti pošteno vrednost prevzetega podjetja. Nasprotno pa lahko pogojno izplačilo, ki je določen odstotek čistega dobička, nakazuje, da je obveza do zaposlenih dogovor o delitvi dobička za plačilo prejemkov zaposlenim za opravljene storitve;
(h)
drugi sporazumi in vprašanja — pogoji drugih dogovorov z delničarji, ki prodajajo (kot so dogovori o nekonkuriranju, neizpolnjene pogodbe, pogodbe o svetovanju in sporazumi o najemu nepremičnin), ter obravnavanje davka od dohodka pri pogojnih izplačilih lahko nakazujejo, da je pogojna izplačila mogoče pripisati nečemu drugemu in ne nadomestilu za prevzeto podjetje. Na primer, prevzemnik lahko v povezavi s prevzemom s pomembnim delničarjem, ki prodaja, sklene dogovor o najemu. Če so najemnine, določene v pogodbi o najemu, znatno nižje od tržnih, so nekatera ali vsa pogojna izplačila najemodajalcu (delničarju, ki prodaja), ki jih zahteva ločen dogovor o pogojnih izplačilih, lahko vsebinsko plačila za uporabo najete nepremičnine, ki jo mora prevzemnik pripoznati ločeno v svojih računovodskih izkazih po združitvi. Nasprotno pa, če pogodba o najemu določa najemnine, skladne s tržnimi pogoji za najeto nepremičnino, je lahko dogovor o pogojnih izplačilih delničarju, ki prodaja, pogojno nadomestilo v poslovni združitvi.