Uredba o državnem prostorskem načrtu za glavno cesto G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič

Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Sečnja in odstranjevanje lesne vegetacije se izvajata izven vegetacijske sezone. Pred začetkom gradnje se pred poškodbami zaščitijo gozdni rob, obvodna zarast, živice in posamezna drevesa. Na območjih, na katera se posega le med gradnjo in kjer je odstranitev vegetacije nujno potrebna, se po končani gradnji takoj (v isti rastni sezoni) znova zasadijo avtohtone grmovne in drevesne vrste, ki so na obravnavanem območju že prisotne (na primer potaknjenci bele vrbe), zagotovi se zveznost vegetacije ob vodotoku.

Na odseku od km 5,0 + 05 do km 5,1 + 50 na levi strani ceste in do km 5,2 + 90 na desni strani ceste ter od km 5,8 + 25 obojestransko do konca ureditve glavne ceste se namestijo ograje za usmerjanje dvoživk v prepuste; ograje se dimenzionirajo in oblikujejo v skladu z omilitvenimi ukrepi, kot jih navaja okoljsko poročilo. Če se med obratovanjem ugotovijo pogostejši povozi dvoživk, se usmerjevalne ograje ustrezno podaljšajo. Prehajanje dvoživk se omogoči skozi prepuste pod cestiščem glavne ceste v km 5,0 + 55, 5,1 + 50, 5,8 + 80, 5,9 + 60 in 6,0 + 10. Površina ob varovalnih ograjah se v pasu širine najmanj 50 cm redno kosi. Na priključnih cestah se uredijo kanalete z rešetko. Ob načrtovanju in izvedbi ukrepov za dvoživke sodeluje strokovnjak za dvoživke. Vsako leto februarja, pred začetkom spomladanske selitve dvoživk, se preveri stanje prepustov in ograj, odpravijo morebitne poškodbe ter odstrani zarast. Zagotovi se stalno spremljanje dvoživk.

Dela na vodnih in priobalnih zemljiščih se izvedejo po načelih sonaravnega urejanja voda, tako da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst po vodotokih. Drča se uredi tako, da se omogoči gorvodno prehajanje potočne postrvi in kaplja. Ureditev brežin posnema naravno obliko in strukturo brežin. Ohrani se obstoječi naklon dna strug vodotokov.

Utrditve brežin vodotokov s kamnitimi zložbami se omejijo na ožje območje predvidenih mostov. Kamnite zložbe se na mestu stika z vodnim telesom izvajajo brez betona, brežine se utrdijo z uporabo lesenih pilotov v kombinaciji z zasaditvijo obrežne vegetacije, tako da ureditev brežin posnema naravno oblikovanost in strukturo brežin, v Sivčevem potoku pa se brežine utrdijo z lomljencem. V brežini struge se uredijo skrivališča za ribe in rake. Utrditev brežine se izvede na odseku približno 23 m gorvodno in 11 m dolvodno od premostitve Sivčevega potoka.

Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Če se pojavijo take rastline, na primer japonski dresnik, se že med gradnjo začne njihovo aktivno odstranjevanje, dolgoročno pa se izvajata redna košnja in odstranjevanje teh rastlin.

Za razsvetljavo se uporabijo svetila, ki ne sevajo svetlobnega toka navzgor ter imajo ravno zaščitno in nepredušno steklo, ki ne oddaja svetlobe v UV-spektru; uporabijo se svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K. Gradbišče se osvetljuje s svetili s senzorjem in le, če je to nujno potrebno.

Za omejitve gradnje in izvajanje gradbenih del se upošteva okoljsko poročilo. Gradnja in izvajanje najbolj hrupnih del se izvajata izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev. Gradnja na območju Sivčevega potoka in okoliškega gozda ter gradnja na vzhodnem delu območja se izvajata izven obdobja migracij dvoživk. Dela v strugi in priobalnem pasu, pri katerih je kljub ukrepom mogoče pričakovati povečano kalnost, potekajo izven obdobja drsti kaplja in potočne postrvi. Zaradi nestalnosti časa drsti ribjih vrst in lokacij drstišč se izvajanje del lahko uskladi s pristojno ribiško družino.

O začetku gradnje se vsaj štirinajst dni prej obvesti pristojni izvajalec ribiškega upravljanja. Z njegovimi predstavniki se opravijo pregled lokacij in po potrebi intervencijski izlov rib in rakov ter njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka.

O začetku gradnje se vsaj štirinajst dni prej obvesti pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter se ji med gradnjo omogoči spremljanje stanja.

Med gradnjo se o morebitnem odprtju podzemne jame, brezna ali odkritju mineralov in fosilov ter drugih tektonskih in geomorfoloških pojavov obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.