TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožb zagovornikov obtoženih B. Đ. in A. E. se izpodbijana sodba v odločbi o vštetju pripora obtoženemu B. Đ. spremeni tako, da se obtožencu v izrečeno enotno kazen na podlagi 1. odstavka 49. člena KZ všteje čas pridržanja od 18.7.2002 od 21.50 ure do 19.7.2002 do 02.40 ure, čas od 23.7.2002 od 16.30 ure do 24.7.2002 do 2. ure in čas, prestan v priporu od dne 13.9.2007 od 8.50 ure do 16.11.2007;

pritožbi zagovornikov obeh obtožencev pa se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

A. E. je dolžan plačati 300,00 EUR povprečnine kot stroške pritožbenega postopka.

 

Dokazi, pridobljeni v preiskavi, so dokazi, ki jih sodišče mora ocenjevati kot vsak drug dokaz (člen 18/1 ZKP), saj tudi iz določb 325. člena ZKP nedvomno izhaja, da v primeru, če obtoženec na glavni obravnavi spremeni svojo prejšnjo izpovedbo, se ga na to opozori in se ga tudi vpraša, zakaj sedaj izpoveduje drugače.

Ne glede na to, ali sta obtoženca res prvotno imela v naklepu, da z uporabo sile ali grožnje prideta do mamila, je dokazano, da po grožnji mamila od oškodovancev nista dobila, sta pa z uporabo sile oškodovanki odvzela torbico, denar in telefon, nato pa še pretepla drugega oškodovanca in mu vzela denar, zato so v njunem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja ropa po 3. odstavku 213. člena KZ. Za pravilno pravno opredelitev je namreč bistven njun predhodni dogovor, da bosta s silo vzela tujo premično stvar.