V skladu z določbami 1., 6. in 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji se poravnajo zdravstvenim delovnim organizacijam stroški za zdravstveno pomoč tujcem iz sredstev SR Slovenije:
1.
če gre za nujno medicinsko pomoč osebi s tujim državljanstvom ali osebi brez državljanstva, ki stalno ali začasno biva v SR Sloveniji ali ki je na poti skozi SR Slovenijo, pa zanjo zdravstvena delovna organizacija s sedežem v SR Sloveniji ni mogla dobiti plačila;
2.
če gre za zdravstveno pomoč (storitev), opravljeno tujcu, ki stalno živi v SR Sloveniji, ki pa ni zdravstveno zavarovan in ki tudi ni gmotno preskrbljen.
Po predpisih občine, na katerem območju tujec stalno živi, se presoja, ali je tujca šteti za gmotno nepreskrbljenega po 2. točki prejšnjega odstavka.
Za zdravstveno storitev tujcem, ki se plačuje iz sredstev SR Slovenije, se štejejo tudi zdravila, ki se neposredno dajejo tujcu v zdravstveni delovni organizaciji ter medicinsko utemeljeni prevozi z reševalnim vozilom.
Iz sredstev SR Slovenije se ne plačujejo stroški za posebne zdravstvene storitve, opravljene tujcu na njegovo zahtevo (poseben zdravniški pregled, konziliarni pregled, posebna soba, posebna hrana idr.) (4. člen zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v Jugoslaviji).
Za nujno medicinsko pomoč v smislu 1. točke prvega odstavka se šteje tista pomoč, ki je potrebna, da se odvrne neposredna nevarnost za poslabšanje zdravja oziroma neposredna nevarnost za življenje, ne pa tudi zdravljenje in medicinska rehabilitacija po odvrnitvi take nevarnosti.