23. člen
(namenska raba in sankcije zaradi nenamenske rabe)
(1)
Končni prejemnik mora ob zaključku projekta izkazati namensko rabo in kot dokazilo priložiti:
-
izjavo o zaključku projekta in
-
kopijo računa s specifikacijo in potrdilo o plačilu, ki se glasi na končnega prejemnika, s katerima se izkazuje nastanek upravičenih stroškov. Kadar to ni mogoče, se plačilo v skladu s četrtim odstavkom 60. člena Uredbe 1305/2013/EU dokaže z dokumentom enake dokazne vrednosti.
(2)
V primeru ureditve objekta, za katerega se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, zahteva uporabno dovoljenje, se namenska raba in zaključek projekta, poleg dokazil iz prejšnjega odstavka, izkazujeta še s kopijo uporabnega dovoljenja za ta objekt.
(3)
Dokazila iz prvega in drugega odstavka tega člena končni prejemnik predloži finančni instituciji v skladu s kreditno pogodbo.
(4)
Če končni prejemnik ne izkaže namenske rabe:
-
mora izvajalcu finančnega instrumenta vrniti prejeto podporo, razen če je nenamenska raba posledica napake upravičenca, izvajalca finančnega instrumenta ali finančne institucije;
-
mora izvajalec finančnega instrumenta odpovedati garancijo za kredit, odobren končnemu prejemniku.
(5)
Izvajalec finančnega instrumenta mora v skladu s točko (c) tretjega odstavka 6. člena Uredbe 480/2014/EU s primerno skrbnostjo izčrpati vsa pravna sredstva in pogodbene ukrepe, ki so mu na voljo, da izterja neupravičeno prejeto podporo od končnega prejemnika, razen če je neupravičeno prejeta podpora posledica napake upravičenca, izvajalca finančnega instrumenta ali finančne institucije.
(6)
V skladu z devetim odstavkom 37. člena Uredbe 1303/2013/EU se nepovratna sredstva ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov, finančni instrumenti pa se ne uporabljajo za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev.