TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se dopolnilna sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da njen izrek sedaj v celoti glasi:

"I. Ugotovi se, da tožencu ne pripada 82,71% nujnega deleža in mu pripada razlika do nujnega deleža glede na oporočna razpolaganja zapustnice A. A., rojene 1928, umrle 2020, po oporoki opr. št. IO 17/16 z dne 8. 7. 2016, v višini 17,29% nujnega deleža.

II. Tožbeni zahtevek se v višini 17,29% nujnega deleža zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka, nastale od 15. 2. 2023 naprej, v višini 82,71%, tožeča stranka pa toženi stranki 17,29% pravdnih stroškov. O višini stroškov bo sodišče odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe."

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 311,33 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

IV. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Odločanje po prostem preudarku (216/I. člen ZPP) se lahko uporabi le izjemoma. Pogoja za uporabo sta dva: tožbeni zahtevek mora biti po temelju utemeljen, višine denarnega zneska pa bodisi ni mogoče ugotoviti, bodisi bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, sodišče določbe 216. člena ZPP ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze; prosti preudarek tako ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Okoliščine v obravnavani zadevi, ko tožnica zatrjuje, da nujni dedni delež toženca ni bil prikrajšan, ker je toženec od zapustnice za časa njenega življenja prejel pomoč v obliki dela in prehrane, niso takšne, ki bi opravičevale uporabo citirane določbe.