Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-854/2014, stran 2614 DATUM OBJAVE: 31.3.2014

RS 22-854/2014

854. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 62. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 79/09, 51/10), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 57/11), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 57/10), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Semič (Uradni list RS, št. 59/08) je Občinski svet Občine Semič na 24. redni seji dne 20. 3. 2014 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Semič

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)
Ta odlok določa organizacijo, izvajanje ter nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, namenjenimi oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.

2. člen

(javna služba)

(1)

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih redno ali občasno zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2)

Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb, oskrba s pitno vodo za pranje in namakanje javnih površin in oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požara.

3. člen

(kaj ni javna služba)
Za javno službo se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah, četudi se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

-

se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo za ljudi in živino ter za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s prepisom, ki ureja vode,

-

iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

-

če se voda uporablja za izdelavo produktov in storitev, ki se prodajajo na trgu.

4. člen

(razlaga pojmov)
Pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:

1.

Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.

2.

Odjemno mesto je mesto spoja obračunskega vodomera in interne vodovodne napeljave, kjer se poraba posameznega uporabnika ali več uporabnikov pitne vode meri z obračunskim vodomerom ter se praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem vode za pranje in namakanje javnih površin ter za gašenje požarov.

3.

Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.

4.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.

5.

Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

6.

Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.

7.

Služnostna pogodba je pogodba o pravici izvrševanja določenih dejanj na služečem zemljišču.

8.

Vodarina je cena storitve, oblikovana skladno s predpisi na področju oblikovanja cen.

9.

Omrežnina je cena za uporabo javne infrastrukture, oblikovana skladno s predpisi na področju oblikovanja cen.

10.

Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v državnih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.

5. člen

(prostorsko zagotavljanje javne službe)

(1)

Občina Semič je dolžna zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju občine, razen na poselitvenih območjih z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar ter, če je povprečna letna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

(2)

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo se lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe.

6. člen

(javni vodovod)

(1)

Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. Del javnega vodovoda je tudi javno hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.

(2)

Javni vodovod je sestavljen iz transportnih, primarnih in sekundarnih omrežij.

7. člen

(uporaba javnega vodovoda)

(1)

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod in ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.

(2)

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

8. člen

(lastništvo)

(1)

Lastnik javnega vodovoda je Občina Semič.

(2)

Na območju Občine Semič so solastnice posameznih delov vodovodnega sistema lahko tudi druge občine, če se ti deli sistema uporabljajo za izvajanje gospodarske javne službe na njihovem območju in če je to urejeno s pogodbenim odnosom z Občino Semič.

(3)

Občina Semič je lahko solastnica ali uporabnica delov vodovodnega sistema na območju drugih občin, če so ti deli potrebni za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Semič.

9. člen

(upravljavec)
Z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na območju Občine Semič upravlja in gospodari Javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o., Belokranjska 24a, ki je tudi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na celotnem področju občine Semič (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe ali izvajalec).

II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA IN UPRAVLJAVCA

10. člen

(objekti in naprave v upravljanju)
Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:

(1)

Transportno omrežje in naprave:

-

objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,

-

tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,

-

črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

(2)

Primarno omrežje in naprave:

-

objekti in naprave za oskrbo dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,

-

naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,

-

vodni zbiralniki,

-

cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,

-

cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).

(3)

Sekundarno omrežje in naprave:

-

omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),

-

omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),

-

omrežje za vzdrževanje javnih površin, črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,

-

naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.

11. člen

(objekti in naprave uporabnika)

(1)

Objekti in naprave uporabnikov so:

-

interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali v posebnih primerih s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe ali objekta;

-

vodovodni priključek, ki je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;

-

obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;

-

vodomerni jašek,

-

interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom.

(2)

Priključek stavbe ali objekta na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali objekta. Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe ali objekta pa mora njegovo vzdrževanje dopustiti.

III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD

12. člen

(pogoji za priključitev)

(1)

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izda upravljavec.

(2)

Na območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna, skladno z določili veljavne Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Upravljavec javnega vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu posredovati postopek za izdajo soglasja k priključitvi.

(3)

Na javni vodovod mora praviloma biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

13. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1)

Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

(2)

Če lastnik stavbe ali inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe te stavbe ali inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod, razen za del, ki šteje za javno službo.

14. člen

(oskrba iz drugih virov)
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

-

da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali

-

da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.

15. člen

(obveznost izvedbe priključka)

(1)

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje v 30 dneh po izpolnitvi vseh pogojev iz soglasja.

(2)

Vodovodni priključek se izdela na stroške uporabnika na osnovi pisnega naročila. Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.

(3)

Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost in namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti vodovodnega sistema.

(4)

Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika, kateri je odgovoren za brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije.

16. člen

(začasen priključek)

(1)

Upravljavec lahko na podlagi naročila izvede naročniku začasen priključek za potrebe graditve ali vzdrževanja v skladu s tehničnim pravilnikom. Začasni priključek je lahko največ za dobo 1 leta.

(2)

Uporabnik začasnega priključka mora upravljavca obvestiti o izpolnjenih pogojih za izvedbo stalnega priključka oziroma naročiti ukinitev začasnega priključka.

17. člen

(oskrba več uporabnikov iz enega priključka)

(1)

V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v stavbi. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.

(2)

Če so v istem objektu uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene, imajo lahko vgrajene ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.

(3)

Vse novogradnje večstanovanjskih stavb morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo za več vodomerov izven objekta. Notranja vodovodna inštalacija mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej.

18. člen

(sprememba lastnika)
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša. Ob spremembi uporabnika vodovodnega priključka je potrebno predložiti kupoprodajno ali darilno pogodbo.

19. člen

(ukinitev priključka)
Upravljavec lahko trajno ukine vodovodni priključek nenaseljenih stavb, v primeru rušenja priključenega objekta ali stavbe ali če gre za začasni priključek. Lastnik mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati pisno naročilo za ukinitev priključka. Priključek se izbriše iz evidence po izvedeni ukinitvi in po plačilu vseh zapadlih obveznosti do upravljavca javnega vodovoda, vključno s stroški ukinitve vodovodnega priključka.

20. člen

(posegi na javnem omrežju in priključkih)

(1)

Vse posege v obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec.

(2)

Pri novi izvedbi vodovodnih priključkov do vključno ventila za vodomerom na strani uporabnika, ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec izvaja montažna dela z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, lahko pa ta dela zaupa upravljavcu.

21. člen

(lastni vodni viri)

(1)

Na območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvijo javne službe, se lastni vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo, temveč le za druge namene.

(2)

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le, če sta interna napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

22. člen

(vzdrževanje merilnega mesta)

(1)

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z določili Tehničnega pravilnika. Vodomer mora biti vedno dostopen delavcem upravljavca ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek se praviloma izvede izven objektov.

(2)

Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera krije uporabnik. Upravljavec lahko vodomer, ki je tako poškodovan (zmrzal, udar vroče vode, druge poškodbe), da ne opravlja več svoje funkcije, zamenja brez predhodnega obvestila uporabnika, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

23. člen

(okvare na priključku in vodomeru)

(1)

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan takoj prijaviti upravljavcu. Upravljavec o ugotovljeni okvari napravi zapisnik.

(2)

Uporabnik ima pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če ocenjuje, da je njegova točnost sporna. Izredno kontrolo vodomera mora uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v postopku preklicati.

(3)

Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih odstopanj, nosi vse stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

IV. JAVNO POOBLASTILO UPRAVLJAVCU

24. člen

(upravni postopki in javna pooblastila)

(1)

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Semič na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:

-

vodi kataster javnega vodovoda,

-

izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,

-

izdaja mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,

-

izdaja projektne pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,

-

izdaja soglasja k projektnim rešitvam,

-

izdaja soglasja za izvedbo vodovodnega priključka.