208. člen
(priletna ravnina in nastavitev višine svetlobnih enot)
(1)
Priletna ravnina, opisana na skici 5-19, mora biti takšna, da ustreza letalom, ki jo uporabljajo.
(2)
Kadar je vzletno-pristajalna steza opremljena z ILS oziroma MLS, morata biti namestitev in višinski kot svetlobnih enot takšna, da se vizualna priletna ravnina čimbolj ujema z ILS drsno potjo oziroma minimalno drsno potjo MLS.
(3)
Nastavitve višinskega kota svetlobnih enot na PAPI stranski prečki morajo biti takšne, da bo pilot letala med priletom, ki bo opazoval signal ene bele in treh rdečih luči, popolnoma varen pred vsemi objekti v območju prileta.
(4)
Nastavitve višinskega kota svetlobnih enot na APAPI stranski prečki morajo biti takšne, da bo pilot letala med priletom, ki bo opazoval najnižji signal priletne ravnine (ang.: onslope signal), to je eno belo in eno rdečo luč, popolnoma varen pred vsemi objekti v območju prileta.
(5)
Razpon svetlobnega snopa žarkov v azimutu mora biti ustrezno omejen tam, kjer se ugotovi, da se objekt, ki je zunaj površine za zaščito pred ovirami v PAPI ali APAPI sistemu, a v stranskih mejah svetlobnega snopa žarkov, razteza nad ravnino površine za zaščito pred ovirami, aeronavtična raziskava pa pokaže, da bi objekt lahko neugodno vplival na varnost operacij. Obseg omejitve mora biti takšen, da predmet ostane zunaj meja snopa svetlobnih žarkov.
(6)
Kjer so stranske prečke postavljene na vsaki strani vzletno-pristajalne steze zato, da zagotavljajo vodenje pri vožnji po stezi, morajo biti odgovarjajoče svetlobne enote nastavljene na isti kot tako, da se signali na vsaki stranski prečki istočasno simetrično spreminjajo.
(Opomba: POSTAVITVENE TOLERANCE
Če se v okviru upravno-strokovnega nadzora ugotovijo pogoji za varno spremembo predpisanih dimenzij, se lahko: