Posebni ukrepi, ki jih upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja lahko izvaja zaradi čim manjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
1.
zmanjšanje porabe sveže vode z uporabo čistilnih postopkov, varčnih z vodo (npr. visokotlačno pranje, večkratno uporabo čistilnih vod);
2.
vračanje očiščene odpadne vode in kondenzatov iz uparjalnika v proizvodnjo;
3.
vključevanje padavinske vode v krogotok čistilnih vod;
4.
opustitev uporabe organskih topil (zlasti halogeniranih topil) za predhodno obdelavo surovine;
5.
prednostna uporaba konservirnih sredstev za kožni in kostni klej, ki nimajo lastnosti nevarnih snovi;
6.
opustitev uporabe halogeniranih (snovi) kemikalij za dezodoriranje odpadnih voda;
7.
ukrepi, ki zagotavljajo enakomeren vtok odpadne vode na čistilno napravo iz neposrednih in posrednih virov onesnaževanja;
8.
fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pri odvajanju odpadne vode na skupno čistilno napravo in uporaba mehanskih postopkov (sejanje, sedimentacija, nevtralizacija, flotacija);
9.
fizikalno-kemijsko in biološko čiščenje odpadne vode z odstranjevanjem ogljika in nitrifikacijo ter odstranjevanjem dušika in fosforja pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok;
10.
odstranjevanje trdnih ostankov iz proizvodnje in ostankov iz obdelave odpadne vode.