111. člen
(Varstvo pred erozijo in plazovi)
(1)
V večjem delu občine so potrebni običajni in zahtevnejši protierozijski ukrepi. Na erozijsko najbolj ogroženih območjih (erozijska žarišča, območja stalnih plazov) je prepovedano graditi. Na drugih erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju protierozijskih ukrepov, ki morajo biti načrtovani dolgoročno in trajno. Ti vključujejo preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal, preoblikovanje terena na območjih plazenja tal, posege, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov, injiciranje terena …), posege, ki služijo odvodnjavanju terena, ter druge posege, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja tal. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter v izvedbenem načrtu za sanacijo območja določiti potrebne zaščitne ukrepe. Posebne preventivne ukrepe je treba izvajati tudi na pogojno stabilnih zemljiščih, saj so na teh zemljiščih vse pogostejši plazovi, zdrsi posameznih objektov ali skupin ipd..
(2)
Na erozijskih območjih je prepovedano kakršno koli poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov ter ogoljevanje površin.
(3)
Na plazljivih območjih zemeljskih plazov, to je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, so prepovedani posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča ali krčitve ter večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, kar pospešuje plazenje zemljišč.
(4)
Na plazovitih območjih snežnih plazov, to je na zemljiščih, kjer redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo, je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.