57. člen
(Stanovanja)
(1)
Kakovost bivanja na območju mesta je zadovoljiva, vendar pa je, zaradi dokaj neustrezne opreme z javnimi površinami (skupni prostori sosesk v veliki meri predstavljajo parkirišča, pomanjkljive so ostale skupne površine, igrišča, parki ipd.) ter zaradi pomanjkanja parkirnih površin ob starem mestnem jedru ter v starejših soseskah, potrebno doseganje boljše ekonomičnosti in racionalnosti v izrabi mestnih zemljišč. Pri načrtovanju prestrukturiranja obstoječih in novih stanovanjskih naselij se zagotovijo primerne odprte javne skupne površine za igro in prosti čas. Javne površine naj bodo povezane v mrežo, ki naj uporabnikom omogoča dostop do centralne zelene cone mesta (zeleni koridor reke Kamniške Bistrice) kot tudi do centralnih urbanih javnih površin (Ljubljanska cesta z iztekom v staro mestno jedro).
(2)
Stanovanjska dejavnost v mestu se primarno usmerja na proste površine znotraj mesta ter v prestrukturirana območja posameznih proizvodnih dejavnosti. Novih večjih širitev stanovanjskih površin se v okviru mesta ne načrtuje, manjši posegi pa se namenijo stanovanjem višjega bivalnega standarda.
(3)
Pri zagotavljanju ustreznih prostorskih razmer za stanovanjsko gradnjo in širitve obstoječih stanovanjskih območij v mestu je treba izhajati iz naslednjih izhodišč za razmeščanje:
(4)
Organizirana stanovanjska gradnja se dolgoročno načrtuje v območju Utoka, Alprema in vzhodno od Ljubljanske ceste ob Mercatorju. Večstanovanjski program je dopustno načrtovati le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, zagotavljanju zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotnem načrtovanju potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Severni del načrtovanega prestrukturiranega območja tovarn Eta in Svilanit se nameni centralnim dejavnostim, južni del pa manj intenzivni stanovanjski gradnji (vila bloki in vrstne hiše), ki proti reki Kamniški Bistrici prehaja v zeleno območje. Ostala območja znotraj mesta so namenjena individualni prostostoječi ali vrstni zazidavi. Pri načrtovanju pozidav večjih gostot je nujno zagotavljanje zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotno načrtovanje potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Vse načrtovane večstanovanjske gradnje se praviloma načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev.
(5)
Zaradi uveljavitve starega mestnega jedra kot središča mesta Kamnik naj se na območju ob starem mestnem jedru gradijo kvalitetnejša stanovanja višjega bivalnega standarda.
(6)
Potencial za stanovanjska območja predstavljajo neizkoriščene površine in površine v prestrukturiranju znotraj urbanega prostora, predvsem v naslednjih območjih:
(7)
Utrjuje in prenavlja se obstoječi stanovanjski fond. Pri obstoječem večstanovanjskem fondu (blokovska naselja) se spodbuja celovita prenova, ki zajema energetsko, gradbeno-statično, urbanistično in arhitekturno-oblikovno ter po potrebi programsko prenovo. V teh primerih se dopušča tudi posege v zasnovo in oblikovanje objektov, če se na ta način učinkoviteje sanirajo starejše strukture večstanovanjskih objektov ali kompleksov. Prenove večstanovanjskih objektov se praviloma načrtuje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev.