Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela...

2422. Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 1 (SD OPN-1)

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 9. redni seji dne 14. 7. 2016 sprejel

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 1 (SD OPN-1)

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

(1)

V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12) (v nadaljevanju: OPN) se v celoti spremeni besedilo poglavja III – Izvedbeni del od vključno 42. do vključno 134. člena ter posebnih PIP-ov v Prilogi 1.

(2)

Vsebina sprememb in dopolnitev:

a. Določanje velikosti objektov:

-

nova tipologija objektov z oblikovalskimi izhodišči predvsem za podeželske objekte,

-

korekcija oblikovanja pomožnih objektov,

-

novelirana določila gradnje in urejanja za potrebe oskrbe z energijo,

-

celostno ohranjanje kulturne dediščine – povzeto po splošnih smernicah zavoda,

-

črtajo se obveze spremljanja kazalnikov okolja, ker so obveze predpisane v drugih normativnih aktih,

-

iz odloka se črta poglavje o dovoljenih dejavnostih, ker povzročajo različno tolmačenje glede na definirano klasifikacijo dovoljenih objektov,

-

v celoti se spremenijo podrobni PIP-i (preglednice), opredeljeni po podrobni namenski rabi.

b. PIP-i so opredeljeni po:

-

namenski in podrobni namenski rabi,

-

vrsti objektov,

-

izključujočih dejavnostih,

-

dovoljenem tipu objekta,

-

stopnji izkoriščenosti zemljišča (FZ, FI, DZP in etažnost),

-

dodana so določila dopustnih odstopanj in prekoračitev faktorjev dopustne izrabe.

c. V celoti se zamenja Priloga 1, ki je namenjena določilom posebnih PIP-ov. Izdelana je preglednica po naseljih za vse EUP, ki so prikazane na kartografskem delu kot območja stavbnih zemljišč v sestavi:

-

oznaka EUP,

-

podrobna namenska raba,

-

način urejanja,

-

varovanje,

-

posebni PIP,

-

karta – list št.

2. člen

(vsebina in oblika SD OPN-1)

(1)

Spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN – spremembe št. 1 vsebujejo besedilni del in prikaz stanja prostora, izdelane so v digitalni in analogni obliki.

(2)

Besedilni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:

III IZVEDBENI DEL

III. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

III. 2 NAMENSKA RABA

III. 3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III. 3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

III. 3.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA

III. 3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO

III. 4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

III. 5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA

III. 5.1 OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

III. 5.2 VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

III. 5.3 OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVO PRED POŽAROM

III. 5.4 VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI

III. 6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE

III. 7 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III. 8 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA

III. 9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH PODROBNIH PROSTORSKIH NAČRTOV.

(3)

Besedilni del vsebuje prilogo:

-

Priloga 1: Posebni prostorsko-izvedbeni pogoji (po EUP).

3. člen

(obvezne priloge SD OPN-1)

Obvezne priloge vsebujejo:

-

Izvleček iz hierarhično višjega akta OPN Občine Ribnica

-

Prikaz stanja prostora Občine Ribnica

-

Strokovni predlogi sprememb (občina, EU in projektanti)

-

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

-

Obrazložitev in utemeljitev SD OPN

-

Povzetek za javnost.

4. člen

V odloku se poglavje III – Izvedbeni del, in sicer členi od 42. do 134. spremenijo tako, da se po novem glasijo:

III. 1 Splošne določbe

»III IZVEDBENI DEL

42. člen

(vsebina izvedbenega dela)

(1)

Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: podrobnejši načrt).

(2)

Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3)

Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba izpolniti pogoje in pridobiti soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, če to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.

43. člen

(stopnja natančnosti mej)

(1)

Meje enot urejanja prostora (v nadaljevanju: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)

Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)

Drugi grafični prikazi iz 43. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)

Če zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)

Če je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.

44. člen

(enote urejanja prostora)

(1)

Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.

(2)

Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako enote urejanja prostora in zaporedno številko znotraj enote urejanja prostora. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.

(3)

Primer zapisa oznake enote urejanja: Ri_1, pri čemer je »Ri« oznaka enote urejanja prostora, »1« pa zaporedna številka enote znotraj enote urejanja prostora.

45. člen

(oznake enot)

Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v enote urejanja prostora z določeno podrobno namensko rabo.

Preglednica 1: Naselja za enote urejanja prostora (EUP)

OZNAKA EUP	IME EUP	NASELJA PO REGISTRU PROSTORSKIH ENOT
OR	Občina Ribnica	Odprti prostor, glavne ceste in železnica
Bl	Blate	Blate, Kot pri Rakitnici
Br	Breg	Breg
Bu	Bukovica	Bukovica
Bž	Breže	Breže
Da	Dane	Dane
Dl	Dolenji Lazi	Dolenji Lazi
Do	Dolenja vas	Dolenja vas
Gi	Grič	Grič
Go	Goriča vas	Goriča vas
Gr	Grčarice	Grčarice, Jelendol, Grčarske Ravne, Jelenov Žleb
Hr	Hrovača	Hrovača
Ju	Jurjevica	Jurjevica
Ko	Kot pri Ribnici	Kot pri Ribnici
La	Gorenji Lazi	Gorenji Lazi
Li	Lipovec	Lipovec
Ne	Nemška vas	Nemška vas
Ot	Otavice	Otavice, Makoše
Po	Velike Poljane	Velike Poljane, Škrajnek, Vrh pri Poljanah, Žukovo, Ortnek, Dule
Pp	Podpoljane	Dolenje Podpoljane, Praproče, Maršiči, Pusti Hrib, Gašpinovo, Rigelj pri Ortneku, Zlati Rep, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Bukovec pri Poljanah
Pr	Prigorica	Prigorica, Zadolje
Ra	Rakitnica	Rakitnica
Ri	Ribnica	Ribnica
Sa	Sajevec	Sajevec
Sl	Slatnik	Slatnik
Sm	Slemena	Sv. Gregor, Krnče, Andol, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje, Črni Potok pri Velikih Laščah, Vintarji, Pugled pri Karlovici, Perovo, Zadniki, Črnec – del
So	Sodražica	Črnec – del, Brinovščica, Hojče, Greben, Hudi Konec, Ortnek – del
Su	Sušje	Sušje
Za	Zapuže	Zapuže
Žl	Žlebič	Žlebič

Imena enot urejanja prostora, razen enote OR – odprti prostor, so identična imenom naselij oziroma katastrskih občin.

46. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)

Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

-

splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3, III. 4, III. 5 in III. 6 poglavju,

-

podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 7 poglavju,

-

posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1,

-

prostorske izvedbene pogoje za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, določene v Prilogi 1.

(2)

Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)

Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.

(4)

Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.

(5)

Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so v Prilogi 1.

III. 2 Namenska raba

47. člen

(splošna določila o namenski rabi prostora)

(1)

Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.

(2)

Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)

Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

-

območja stavbnih zemljišč,

-

območja kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja vodnih zemljišč,

-

območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(4)

Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.

(5)

Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v III. 7 poglavju: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora

OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE	OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE	Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ	S – OBMOČJA STANOVANJ
	SS – stanovanjske površine	SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava
		SSv – urbana večstanovanjska pozidava
	SB – stanovanjske površine za posebne namene	SBv – večstanovanjske površine za posebne namene
	SK – površine podeželskega naselja	SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše
		SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov
	SP – površine počitniških hiš	SP – površine počitniških hiš
	C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
	CD – druga območja centralnih dejavnosti	CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
		CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom
		CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami
		CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene in gostinske dejavnosti, manjša obrt
	I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
		IP – površine za industrijo
		IG – gospodarske cone
	B – POSEBNA OBMOČJA
		BT – površine za turizem
		BC – športni centri
	Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
		ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
		ZP – parki
		ZD – druge urejene zelene površine
		ZK – pokopališča
	P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
		PC – površine cest
		PŽ – površine železnic
		PO – ostale prometne površine
	T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
		T – območja komunikacijske infrastrukture
	E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
		E – območja energetske infrastrukture
	O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
		O – območja okoljske infrastrukture
	A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
		A – površine razpršene poselitve
		Ao – razpršena poselitev z omejeno rabo
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ	K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
		K1 – najboljša kmetijska zemljišča
		K2 – druga kmetijska zemljišča
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ	G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
		G – gozdna zemljišča
		Gv – varovalni gozdovi
OBMOČJA VODA	V – OBMOČJA VODA
		VC – celinske vode
		VI – vodna infrastruktura
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ	L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
		LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
	f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ
		f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij

III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

48. člen

(vrste dopustnih gradenj)

(1)

Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Ribnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradnje:

-

gradnja novega objekta,

-

dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,

-

rekonstrukcija,

-

vzdrževanje objekta,

-

odstranitev objekta.

(2)

Gradnja novih stavb, dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 62. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3)

Dozidave in nadzidave se dovolijo v obsegu do dovoljenega faktorja izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji.

49. člen

(dopustne vrste objektov)

Vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

50. člen

(spremembe namembnosti objektov)

Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP po podrobni namenski rabi dovoljeni taki objekti.

51. člen

(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)

Zahtevni in manj zahtevni objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4,0 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarnovarstveni predpisi.

(2)

Obstoječi legalno zgrajeni objekti, ki so grajeni bližje kot 4,0 m od meje sosednjih parcel, za rekonstrukcijo ter rušitev ne potrebujejo soglasja sosedov. Nova gradnja na isti lokaciji ohranja odmike v naseljih, kjer to zahteva pristojni zavod za kulturno dediščino.

(3)

Enostavni in nezahtevni objekti, ki so določeni v PIP-u, morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi linijami ali z gradbeno linijo določeno drugače. Izjemoma je dopustno graditi nad in pod terenom tudi bližje parcelni meji, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in če so zagotovljeni požarnovarstveni predpisi.

(4)

Inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša lahko tudi manj.

(5)

Ograje je mogoče postaviti sporazumno na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Ograje je mogoče postaviti v oddaljenosti 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.

(6)

Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov skladno s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m.

(7)

Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

52. člen

(določanje velikosti objektov)

(1)

Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena:

-

s faktorjem izrabe parcele, namenjene gradnji objekta (FI),

-

s faktorjem zazidanosti parcele, namenjene gradnji objekta (FZ),

-

s faktorjem gradbene prostornine (FP),

-

s faktorjem zelenih površin (DZP) na parceli, namenjeni gradnji objekta,

-

z višino objektov (V),

-

s površino parcele, namenjene gradnji (GP); velikost parcele, namenjene gradnji, se povzame iz podatkov uradnega katastra.

(2)

Kadar je obstoječa zazidanost ali izraba parcele, namenjene gradnji objekta, večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest.

(3)

Pri odstranitvi obstoječega legalno zgrajenega objekta in gradnji novega v istih gabaritih je možno preseči določila 1. točke.

(4)

Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(5)

V delež zazidane površine (po SIST ISO 9836) pri izračunu faktorjev se šteje vse zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte na parceli, namenjeni gradnji.

(6)

Parcela za gradnjo objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.

III. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

53. člen

(tipi objektov)

(1)

Ta odlok določa naslednje tipe objektov:

Preglednica 3: Tipi objektov

Oznaka tipa objekta	Tip objekta	Opis tipa objektov	Oblikovanje objektov: strehe

NP	Nizka prostostoječa stavba	Stavba, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami	Dovoljene strehe so: – dvokapnica, – sestavljene strehe iz dvokapnice in enokapnice z naklonom 30°–45° ter ravnimi deli (terase), – zelene strehe, terase ali nepohodne ravne strehe z naklonom do 15°.
NN	Stavba v nizu	Stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo z eno stranico ali z njenim delom: vrstna hiša, verižna hiša, dvojčki, sestavljeni objekti z vmesnimi atriji
VP	Visoka prostostoječa stavba	Stolpnice, stolpiči, bloki, stavbe v terasah

NK	Objekt podeželskega tipa	Prostostoječa stavba podolgovatega tlorisa z dvokapno streho	Dovoljene strehe so: dvokapnica z naklonom 30°–45°. Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic minimalno 1:1,2. Lahko je lomljena v obliki črke L.
KG	Kmetijsko-gospodarski objekti	Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije, kmetijskih pridelkov in objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kašče, hrami in drugi podobni objekti)

VV	Objekt velikega merila	Pritlični ali večnadstropni objekt velikih razponov, kot so proizvodne in športne hale, nakupovalna središča, sejmišča (dvorane, hale)	Dovoljene strehe so: – dvokapnica, – enokapnice, – zelena streha, – terasa ali ravna streha, – sestavljena streha iz teh oblik.
U	Svojstvena stavba	Stavba s svojevrstno oblikovno zasnovo (cerkev, stavbe za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo, vile)
T	Tehnološki objekt	Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni in podobni objekti

(2)

Na strehah so dovoljeni čopi in frčade.

(3)

Kritina ne sme biti trajno bleščeča.

(4)

Dovljena je namestitev strešnih oken, sončnih kolektorjev, sončnih celic in svetlobnikov. Na enotah kulturne dediščine svetlobniki niso dovoljeni.

54. člen

(oblikovanje objektov)

(1)

Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.

(2)

Tloris je lahko lomljen ali sestavljen.

(3)

Strehe morajo biti krite s kritino opečne, temnejše rjave, sive do antracitne barve poljubne obdelave.

(4)

Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.

55. člen

(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)

Na vseh območjih se ohranja cˇim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(2)

V naselju, kjer objekti tvorijo ožine oziroma značilne stavbne nize, je za te objekte določena gradbena linija, ki je obvezna pri vseh ureditvah in posegih. Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) dopustne po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe.

(3)

Izbor rastlin za zasaditev na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal, sušo in sol.

Minimalni pogoji so:

-

na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih, poudarjeno alergenih rastlin, nevarnih, krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,

-

na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,

-

uporaba neavtohtonih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.

(4)

Na območjih kmetijskih zemljišč je treba ohranjati obstoječa drevesa in živice. Na območju naselja se drevesna vegetacija ohranja v cˇim večji meri. Cˇe obstoječih dreves in živic zaradi tehnicˇnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

(5)

Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Cˇe to zaradi tehnicˇnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.

(6)

Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju površine parcele, namenjene gradnji (GP).

(7)

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih dreves: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je o 2,0 m, odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je minimalno 3,0 m.

(8)

Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča, namenjenega gradnji.

56. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)

Na vseh zemljiščih, namenjenih gradnji, je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, določenih v preglednici 4.

Preglednica 4: Parkirni normativi

NAMEMBNOST OBJEKTOV	ŠTEVILO PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
Stanovanjske stavbe
1110 Enostanovanjske stavbe	1,0 PM/stanovanje
1121 Dvostanovanjske stavbe	1,0 PM/stanovanje
1122 Neprofitna stanovanja	1,0 PM/stanovanje
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe	1,5 PM/stanovanje
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)	1,0 PM/stanovanje dodatno 10 % vseh parkirnih mest za obiskovalce
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine	1,0 PM/stanovanje ali 1 PM/6 postelj
Gostinske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
– hoteli	1 PM/2 postelji
– restavracije	1 PM/4 sedeži
– lokali	1 PM/tm pulta
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev	1 PM/4 postelje
Poslovne in upravne stavbe
12201 Stavbe javne uprave	1 PM/40 m²
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)	1 PM/30 m²
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi)	1 PM/30 m²
1220 Poslovne in upravne stavbe	1 PM/40 m²
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– Živilske trgovine	1 PM/30 m²(za trgovine, lokale pod 500 m²)
– Neživilske trgovine	1 PM/60 m²
– Storitvene dejavnosti	1 PM/40 m ², ne manj kot 2 PM na lokal
– Nakupovalni center do 2500 m²	1 PM/40 m² (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest, namenjenih strankam)
12303 Bencinski servisi	1 PM/30 m² prodajnih površin, ne manj kot 2 PM
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe	1 PM/50 m²
Industrijske stavbe in skladišča
1251 Industrijske stavbe	0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma v edini izmeni, vendar najmanj 5 PM
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča	0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar najmanj 3 PM
12510 Delavnice za servis motornih vozil	5 PM/popravljalno mesto
Stavbe splošnega družbenega pomena
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo – dvorane, večje od 1000 m²	1 PM/40 m²ali 1 PM/5 sedežev dodatno 1 PM za avtobuse
1262 Muzeji in knjižnice	1 PM/40 m²
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo	1 PM/40 m²
– šole	1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
– vrtci	1,25 PM/igralnico + 0,5 PM/igralnico za kratkotrajno parkiranje staršev
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo	1 PM/30 m², ne manj kot 3 PM
1265 Stavbe za šport	1 PM/40 m²
– dvorane, večje od 1000 m²	1 PM/60 m²+ 2 PM za avtobuse
– stavbe, namenjene velnesu, fizioterapiji, fitnesu ipd.	1 PM/25 m²
Druge nestanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe	1 PM/80 m²
1272 Obredne stavbe	1 PM/40 m²ali 1 PM/10 sedežev
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje	1 PM/40 m² ali 1 PM/zaposlenega
Industrijski gradbeni kompleksi
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti	1 PM/2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM)
Drugi gradbeni inženirski objekti
2411 Športna igrišča: – igrišča do 1000 m²
2411 Športna igrišča: – igrišča do 1000 m²	1 PM/50 m² površine igrišč
– večja igrišča, stadioni	1 PM/150 m²
– igrišča za tenis	3 PM/igrišče
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	1 PM/500 m²
24204 Pokopališča	1 PM/600 m², ne manj kot 10 PM

(2)

Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte splošnega družbenega pomena, za katere je potrebnih več kot 10 PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3)

Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(4)

Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih (SSs, SSv, SBv in SP) niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je za potrebe dejavnosti v prostorski enoti dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo I, P, CDo in O. Pogojno so dovoljena v enotah SKs, kjer sta dovoljeni samo 2 PM za ta vozila v sklopu domačije.

(5)

V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po hkratnem parkiranju.

(6)

Za parkirna mesta v mestnem jedru naselja Ribnica se uporabljajo parkirišča na javnih površinah.

(7)

Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebne za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(8)

Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(9)

Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenico, trg ipd.

57. člen

(postavitev in oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)

(1)

Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni skladno s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namensko rabo so opredeljene v PIP-u. Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki je določena v PIP-u glede na namensko rabo in tip objekta. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila 82. člena (celostno ohranjanje kulturne dediščine).

(2)

Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati te prostorske izvedbene pogoje: strehe so ravne ali v priporočenem minimalnem naklonu (do 10 % naklon); dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za tip objekta v namenski rabi obravnavane EUP, fasade nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti prilagojene osnovnemu objektu, nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti so oblikovani kot objekti podeželskega tipa: NK in KG.

(3)

Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah (terasah).

(4)

Oporni in podporni zidovi so dovoljeni do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Izjemoma so lahko višji, če ni mogoče drugače preprečiti polzenja terena ali so podaljšek osnovne kletne etaže objekta.

(5)

Gradnja kioskov za prodajo časopisov do 20 m² je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah.

(6)

Začasni objekti sezonskega turističnega značaja ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se smejo v času trajanja prireditve postavljati tudi v območja kulturne dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni začasni objekti skladno s splošnimi smernicami s področja varstva kmetijskih zemljišč:

-

kiosk oziroma tipski zabojnik,

-

odprt sezonski gostinski vrt (posebno urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata),

-

pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru,

-

oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

-

cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

-

začasna tribuna za gledalce na prostem,

-

objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi.

Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili postavljeni.

(7)

Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta ter preglednosti prometa. V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba pred postavitvijo spominskih obeležij izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.

(8)

Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatskih naprav ni dovoljeno nameščati na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le s soglasjem ZVKDS.

(9)

Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne.

(10)

Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati na javnih površinah, izjemoma pa, kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno oziroma le s soglasjem ZVKDS.

(11)

Gostinske vrtove je dopustno postaviti na javnih površinah na podlagi soglasja organa Občine Ribnica, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo zagotoviti dostop do sanitarij in dostop za strežbo.

(12)

Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta skladno z določbami tega odloka. Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.

(13)

Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v naklonu do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z drugimi dodatki, npr. markizami. Z nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.

(14)

Enostavne objekte, ki so proizvodi, dani na trg skladno s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če so povezani s tlemi in niso namenjeni bivanju, je dovoljeno postavljati na vsa ureditvena območja, razen na območja z določeno namensko rabo G, K in V.

58. člen

(objekti in naprave za oglaševanje)

(1)

Objekti za oglaševanje se postavljajo skladno z občinskim predpisom, ki ureja oglaševanje.

(2)

Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje iz 6. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah skladno s PIP-om in s soglasjem občine, upravljavca in lastnika zemljišča.

(3)

Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na javnih površinah.

(4)

Začasni objekti za oglaševanje so dopustni:

na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,

na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(5)

Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:

napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami in simboli firme, izdelka, storitve in podobno.

(6)

Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.

III. 3.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

59. člen

(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo)

(1)

Površina parcele, namenjene gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt skupaj z ureditvami, ki služijo objektu.

(2)

Parcela, namenjena gradnji, se uporablja pri prikazu dopustne izrabe (FZ, FI in DZP).

(3)

V projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je treba obvezno prikazati parcelo, namenjeno gradnji, in celotno zemljiško parcelo z obstoječimi in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele (FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI).

(4)

Na parceli, namenjeni gradnji, lahko stojijo tudi nezahtevni in enostavni objekti, skupaj do dovoljenega FZ.

(5)

Parcela, namenjena gradnji, mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo ter možnost ustreznega dovoza.

(6)

Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, je 500 m², če ni določeno drugače.

(7)

Na območjih strnjene pozidave je najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, 300 m². Enote urejanja prostora (EUP), ki imajo strnjeno pozidavo opredeljeno kot tipičen vzorec poselitve, so določene v posebnih PIP-ih (Priloga 1).

(8)

Najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, za območja z namensko rabo SP (površine počitniških hiš) je 400 m² za posamezni objekt.

(9)

Na območju razpršene gradnje je največja velikost parcele, namenjene gradnji, 500 m². Če obstoječi objekt presega 500 m², obsega parcela, namenjena gradnji, zazidalno površino objekta.

(10)

Za obstoječe večstanovanjske stavbe, katerim parcela, namenjena gradnji objekta, ni bila določena, razpoložljivo zemljišče pa ne omogoča oblikovanja zemljišča k objektu skladno z merili in pogoji, ki veljajo za nove objekte, se določi zemljišče v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dovoljeno zmanjševati.

(11)

Določila o minimalni velikosti parcele, namenjene gradnji objekta, ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, namenjene gradnji objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne veljajo določila o faktorjih izrabe oziroma faktorjih zazidanosti.

(12)

Parcelacija zemljišča, na kateri že stoji objekt, ni dovoljena, če bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša, kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt.

60. člen

(velikost zemljišča za izračun komunalnega prispevka)

Za obračun komunalnega prispevka se upošteva celotna parcela iz evidence zemljiškega katastra v območju poselitve.

III. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

61. člen

(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1)

Zemljišče, namenjeno gradnji, v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:

-

če je v tej enoti urejanja zgrajena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali

-

če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključene v občinski načrt razvojnih programov, namenjene v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

(2)

Gradnja objektov, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, na namenskih rabah K1, K2 in G, ki so dovoljeni v PIP-u, je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. V tem primeru zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.

(4)

Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja skladno z določili tega odloka.

(5)

Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, cˇe gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje.

(6)

Cˇe nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega cˇlena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(7)

Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določijo komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roki za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter podlage za odmero komunalnega prispevka.

(8)

Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike.

62. člen

(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1)

Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

-

objekti grajenega javnega dobrega, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. Pri objektih grajenega javnega dobrega se upošteva vidik trajnostne mobilnosti.

(2)

Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo. V posameznih stavbah specifične namenske rabe se minimalna komunalna oskrba določi glede na njihov namen.

63. člen

(obveznost priključevanja na komunalno opremo)

(1)

V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo naslednja:

-

obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,

-

obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,

-

obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,

-

obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena.

(2)

Pri priključevanju na komunalno opremo je treba upoštevati določila sprejetega občinskega programa opremljanja iz 7. točke 61. člena tega odloka.

64. člen

(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)

(1)

Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati:

-

v javno kanalizacijo v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo,

-

neposredno v malo komunalno čistilno napravo na območju, kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma na območjih, kjer odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ni predpisano,

-

v nepretočne greznice na območju, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije, in če gre za objekt z občasno uporabo (mrliške vežice, vikendi).

(2)

Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se mora komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvajati v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čistiti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb. Objekti na območju razpršene gradnje in objekti za občasno uporabo morajo odvajati komunalno odpadno vodo v samostojne male čistilne naprave ali v nepretočne greznice.

65. člen

(priključevanje objektov na vodovodno omrežje)

(1)

Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve, večjo od 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako 5 prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

-

da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,

-

da je letna povprečna zmogljivost posameznega vodovoda manjša kot 10 m³ pitne vode na dan.

(3)

Priključevanje objektov na javno vodooskrbno omrežje se izvaja na podlagi veljavnega občinskega odloka ter tehničnega pravilnika, ki urejata področje oskrbe s pitno vodo v občini.

66. člen

(priključevanje objektov na javne ceste)

(1)

Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Dostopi za pešce in kolesarje do javnih površin, namenjenih peščem in kolesarjem, se lahko odvijajo po površini cestnega priključka individualnega objekta, v kolikor je zagotovljena varnost vseh udeležencev v prometu. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet.

(2)

Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča, namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m, do skupine objektov pa 5 m. Minimalna skupna širina za pešce in kolesarje ob dovozu za skupino objektov znaša 1,2 m.

(3)

Širina cestišča, po kateri poteka javni promet, znaša najmanj 6 m, širina vozišča pa najmanj 5 m. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem občinskega organa, pristojnega za promet.

(4)

Urgentni in intervencijski dovozi morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

O predpisu

Citati

Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 1 (SD OPN-1)

Časovnica