(1)
Javno službo pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe lahko izvajajo javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne ali fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in po pravilniku, ki določa standarde in normative socialno varstvenih storitev.
(2)
Pomoč družini na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci in laični delavci.
(3)
Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora, opravlja strokovni delavec z najmanj višješolsko izobrazbo.
(4)
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki usposablja za socialno oskrbo ali zdravstveno nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu.
(5)
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo posamezna opravila na področju gospodinjske pomoči in pomoči pri ohranjanju socialnih stikov tudi laični delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi.