Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Beltinci

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 69-3290/2017, stran 9808 DATUM OBJAVE: 8.12.2017

RS 69-3290/2017

3290. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Beltinci
Na podlagi 58. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/15), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US) ter uporabe določb 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – Odl. US, 46/04 – ZRud-A, 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 62/04 – Odl. US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, Odl. US, 57/12) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 22/16 – UPB1 in 56/17) je Občinski svet Občine Beltinci na 28. redni seji dne 30. 11. 2017 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Beltinci

1. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(predmet odloka)

(1)

V Občini Beltinci se za uporabo stavbnih zemljišč na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).

(2)

Nadomestilo se plačuje za objekte ter nezazidana stavbna zemljišča.

2. člen

(podlage)
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:

-

zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,

-

območja, katera so predmet odmere nadomestila,

-

merila za določitev višine nadomestila,

-

zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,

-

oprostitve plačila nadomestila.

2. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

3. člen

(zazidana stavbna zemljišča)
Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

4. člen

(nezazidana stavbna zemljišča)

(1)

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(2)

Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(3)

Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.

(4)

Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

-

če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

-

če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;

-

če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.

(5)

V osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se ne vštevajo tista zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča zaradi omejitev poteka infrastrukture ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.

5. člen

(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)

(1)

Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo naslednje uradne evidence: register nepremičnin, kataster stavb in zemljiški kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva potrebne podatke. Če podatek o površini in namenu uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan na poziv občinske uprave, v roku 15 dni posredovati zahtevane podatke. Če zavezanec podatkov v navedenem roku ne posreduje ali je posredovan podatek napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta, določi pristojna služba občinske uprave Občine Beltinci.

(2)

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISTO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, pri čemer se upoštevajo vse etaže v objektu, ne glede na dejansko uporabo.

(3)

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(4)

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, deponije ipd.

(5)

Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.

6. člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1)

Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata naslednji uradni evidenci: zemljiški kataster in kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva potrebne podatke.

(2)

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 4. člena tega odloka, pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta in pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti.

3. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA

7. člen

(območja odmere nadomestila)

(1)

Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:

-

gostota javnih služb in poslovnih dejavnosti;