14. člen
(ureditev zunanjih površin)
(1)
Zemljino od izkopa se lahko uporabi pri urejanju zelenih površin in brežin.
(2)
Pri izbiri drevesnih vrst je potrebno upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere (izpušni plini v zraku, obremenjenost tal) ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.
(3)
Poslovno skladiščna stavba (P) ima večino zunanjih površin utrjenih. Parkirne površine so lahko nadkrite. Območje je ograjeno z varnostno ograjo.
(4)
Enostanovanjske stavbe (S) imajo na gradbeni parceli 2 parkirni mesti in odprte utrjene ter zelene površine. Parkirna mesta se lahko zagotovijo tudi v objektu.
(5)
Preostale zelenice se v čim večji meri ozelenijo. Na odprtih zelenih površinah se predvideva umestitev urbane opreme, ki mora biti poenotena. Zunanje ureditve in urbana oprema se izvede v enotnem načinu oblikovanja, skladno s sodobnim oblikovanjem objektov.
(6)
Sosedske ograje se praviloma urejajo kot zelene živice, za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste in so lahko ojačane z žično oziroma panelno mrežo. Vhodni deli stavb lahko imajo svojstveno ograjo, usklajeno z videzom stavb - mrežno ali iz sodobnih materialov. Višine ograj pri stanovanjskih objektih so dopustne do 1,20 m, varovalne ograje do 2.00 m. Varovalne ograje morajo biti prosojne, neizstopajočih barv.
(7)
Pri zemljiških posegih se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, ali to zahtevajo pogoji geomehanike, se lahko izvedejo oporni zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno ozelenjeni (popenjavke). Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi kot deli zunanje ureditve so maksimalne višine do 1,50 m, v kolikor je potrebna premostitev večjih višin, se oporni zidovi izvedejo v kaskadah po 1,50 m višine in praviloma 1,00 m medsebojnega odmika. Oporni zid, ki predstavlja zaledno steno poslovno - skladiščnega objekta oziroma v nadaljevanju njegovih pomožnih objektov, je lahko višine do 4.00 m.
(8)
Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sajenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je prepovedano. Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo dostopa do javne infrastrukture. Drevesa morajo biti srednje do velika (končna višina drevesa najmanj 10 m). Pritlikave in okrasne grmovnice se predvidijo samo kot dopolnitev zasaditve iz visoke drevnine.