V 380. členu se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4)
Prvi do tretji odstavek tega člena se ne uporabljajo za terjatev, ki pripada stečajnemu dolžniku na podlagi preveč plačanega davka, ugotovljeno po koncu stečajnega postopka.
(5)
Če je stečajni dolžnik po obračunu davka na dodano vrednost za davčno obdobje, ki se konča na dan pred izdajo sklepa o končanju stečajnega postopka, upravičen do vračila preveč plačanega davka, mora davčni organ znesek, ki ga je treba vrniti, nakazati v dobro računa za sodne depozite sodišča, ki je vodilo stečajni postopek, in o tem v treh delovnih dneh po nakazilu obvestiti sodišče.
(6)
Sodišče mora v osmih dneh po prejemu nakazila iz petega odstavka tega člena denarno dobroimetje:
1.
v primeru iz devetega odstavka 374. člena tega zakona: prenesti na Republiko Slovenijo,
2.
v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: razdeliti družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži, določenimi v načrtu končne razdelitve,
3.
v drugih primerih: razdeliti upnikom v sorazmerju z višino njihovih terjatev, ki se upoštevajo pri delitvi v skladu z načrtom končne razdelitve.«.